“Kam naj gremo?”

“Kam naj gremo?” je bil najpogostejši stavek, ki sem ga slišal, ko sem obiskal mejo Islam-Kala v bližini Herata na zahodu Afganistana.

Tja iz Irana vsak dan prispe približno 20.000 ljudi, ki so se prisiljeni vrniti v svojo izvorno državo, Afganistan - v kraj, ki jim je zdaj tuj. Na prašno, vročo in vetrovno mejo pridejo izčrpani, zmedeni in zaskrbljeni, brez cilja in skoraj brez kakršnekoli predstave, kam naj sploh gredo. 

V zadnjih mesecih se je število družin, žensk in otrok, ki varno zavetje iščejo v Afganistanu, močno povečalo - samo junija je mejo prečkalo kot 250.000 ljudi, od tega je vsaj četrtina otrok. Med njimi je bilo tudi približno 5.000 otrok brez spremstva ali otrok, ki so ločeni od svojih družin. 

Število beguncev iz Afganistana, ki prihajajo iz Pakistana in Irana, se vsako leto povečuje. Letos junija je na primer nenaden porast ljudi, ki prihajajo iz Irana, povzročil velik pritisk na sprejemni center na meji ter na skupnosti, v katere se vračajo družine na begu.

UNICEF je del medagencijskega konzorcija, ki na meji nudi podporo za družine. Ženskam in otrokom zagotavljamo cepljenje, prehransko pomoč ter dostop do čiste pitne vode in sanitarij. Za otroke brez spremstva in otroke, ki so ločeni od svojih družin, vzpostavljamo varne, otrokom prijazne prostore za igro, počitek in prvo zatočišče. 

Zaradi vse večjega števila beguncev UNICEF krepi svoj odziv na terenu – povečujemo dostop do čiste pitne vode z gradnjo dodatnih vodnjakov in dostavo vode s cisternami, širimo zdravstvene in prehranske storitve ter vzpostavljamo še več otrokom prijaznih prostorov.

Okrepili smo tudi zmogljivosti za iskanje družin in ponovno združevanje otrok z njihovimi najbližjimi. 

S Sanjayem Wijesekero, UNICEF-ovim regionalnim direktorjem za Južno Azijo, sem se iz prve roke seznanil s tamkajšnjimi nujnimi potrebami. Srečal sem ženske in otroke, polne vprašanj, skrbi in negotovosti – kam naj gredo in kaj jih čaka.  

V UNICEF-ovem otrokom prijaznem prostoru sva spoznala bistre in razgledane otroke. Deklice so polne upanja, da bodo lahko nadaljevale šolanje, le redke pa se zavedajo, kako zahtevne so trenutne razmere za izobraževanje deklet v Afganistanu. Težko si je predstavljati, s kakšnimi spremembami se bodo soočile – tako v šoli kot v vsakdanjem življenju. Vse, kar jih čaka, je neprimerljivo z življenjem, ki so ga poznale v Iranu. 

Za ljudi, ki bežijo iz Irana, se pot na meji šele začenja, saj se vračajo na negotove lokacije in v negotovo prihodnost v državi, ki se že tako spopada z velikimi humanitarnimi potrebami prebivalcev Afganistana. UNICEF bo naredil vse, kar je v naši moči, da družine podpremo na njihovi poti in pri začetkih novega življenja v Afganistanu. Hkrati pa pozivamo mednarodno skupnost, da podpre nas, njih in vsakega otroka. 

Več o UNICEF-ovem delu v Afganistanu si preberite na: https://www.unicef.org/afghanistan/

Več o našem programu Zaščite otrok pa na: https://unicef.si/doniraj/zascita/