Po tem, ko je 14-letni Swostik iz Nepala komaj preživel poplavo, se oklepa družine, nogometa in sanj, da bi nekoč postal profesionalni nogometaš.
Vaša pomoč otrokom bo uporabljena kar najbolj učinkovito: zaradi fleksibilnosti sredstev bo vaša donacija uporabljena za nakup tiste vrste pomoči, ki je trenutno najbolj potrebna in kjer jo otroci najbolj potrebujejo. Otrokom boste tako zagotovili terapevtsko prehrano, čisto pitno vodo, zdravstveno oskrbo, izobraževanje in zaščito pred izkoriščanjem ter zlorabami.
Nuvakot, Nepal: Pred poplavami se je 14-letni Swostik Paudel, učenec 9. razreda, večino prostega časa ukvarjal z nogometom. Igral je s prijatelji, kadar koli je imel priložnost in sanjal, da bo nekoč postal nogometaš. Navdih sta mu bila francoska nogometna reprezentanca in Kylian Mbappé.
"Pred poplavami sem večino časa preživljal v šoli, v prostem času pa sem se družil s prijatelji," pripoveduje. "Največkrat smo igrali nogomet. Tako smo preživljali čas."
Toda tistega jutra, ko so udarile poplave, je običajen šolski dan postal boj za preživetje. Swostikova starša sta odšla proti Gosainkundi, potem ko je mama pripravila hrano zanj in za njegovo mlajšo sestro. Ko je pojedel, pospravil za seboj in se oblekel za v šolo, se je skupaj z mlajšim fantom iz soseske odpravil na pot.
"Skoraj sva že prišla do šole, ko sva na cesti opazila ljudi, ki so gledali proti reki," se spominja Swostik. "Nenadoma sva zagledala ogromen oblak prahu, ki se nam je približeval. Vsi smo začeli bežati, jaz in moji sošolci."
Swostik in fant iz soseske sta se poskušala umakniti na višje. Ko so drugi otroci prečkali majhen kanal, jih je Swostik pustil, naj gredo naprej. Ko je prišel na vrsto on, ga je deroča voda potegnila vase.
“Kar odneslo me je. Sila vode je bila nepredstavljiva,” pripoveduje. “Spomnim se, da me je voda najprej dvignila visoko, nato pa me je, ko je upadla, vrgla na tla.” Z glavo je udaril ob skalo in ujet obležal pod podrtim drevesom. “V tistem trenutku sem mislil, da sem mrtev.”
Nato ga je odnesel še en val. Pristal je na polju pod svojo šolo.
"Držal sem se zidu, rastlin, vsega, kar sem lahko našel," se spominja. "Nato sem se končno lahko postavil na noge in prišel iz vode." Prebijal se je skozi blato, se skupaj s vaščani povzpel v džunglo in tam kasneje našel svojo sestro.
Brat in sestra sta noč preživela v hiši na višjem terenu, ločena od staršev. "Sestra je ves čas jokala za mamo in očetom," pravi Swostik. "Od joka je zaspala." Družina se je naslednje jutro ponovno zbrala. Pozneje so izvedeli, da je fant, ki je tistega jutra hodil s Swostikom, umrl v poplavi.
Swostik, njegova sestra in njuni starši zdaj bivajo v lokalni šoli skupaj z drugimi razseljenimi družinami. Njihov dom in vse, kar so imeli, je izginilo. Sestra je bila poškodovana in ni mogla hoditi, Swostik pa je bil poln modric in ran.
“Ko smo se približali naši hiši, smo videli, da je vse izginilo,” pripoveduje njegova mama Ashmita. Ker ni mogla priti do otrok, je pozneje izvedela od vaščana, ki ju je odpeljal na hrib, da sta na varnem. “Ko sem to slišala, mi je odleglo.”
"Otroci so sem prinesli nogometno žogo," pravi. "Čeprav je preluknjana, si jo podajamo. Nekateri prijatelji so tudi že odigrali tekme."
Nogomet otrokom ponuja nekaj znanega in jim pomaga vsaj za trenutek pozabiti na to, kar se je zgodilo.
Swostika pa skrbi tudi, da bo zaradi posledic zaostal pri pouku. Njegova šola je ena izmed mnogih, ki so jih prizadele poplave vzdolž reke.
Njegova mama Ashmita deli njegovo zaskrbljenost. "Moj sin je v 9. razredu, naslednje leto bo moral opravljati izpite za 10. razred," pravi. " Če že nič drugega, si želim, da bi mu kmalu omogočili vrnitev v šolo."
Po zadnjih ocenah so poplave poškodovale najmanj 19 šol, od tega jih je bilo osem popolnoma, osem pa delno uničenih. Ocene škode za še tri šole še potekajo. Prizadetih bi lahko bilo tudi dodatnih 80 šol, ki se nahajajo v radiju enega kilometra od reke.
Mnoge šole so izgubile učbenike, pohištvo, računalnike, rekreativno opremo in drugo nujno opremo, poškodovane učilnice pa so otrokom odvzele varne prostore za učenje.
Več kot 10.000 šoloobveznih otrok potrebuje takojšnjo psihosocialno pomoč ter dostop do varnih in zaščitenih prostorov za učenje. To jim lahko pomaga pri soočanju s travmo, nadaljevanju šolanja in ponovni vzpostavitvi občutka vsakdanje rutine.
UNICEF sodeluje z nepalsko vlado in partnerji pri oceni škode ter dokončnem oblikovanju načrta ukrepov na področju izobraževanja. Na prizadeta območja že pošiljamo vnaprej pripravljene zaloge, prizadevamo pa si tudi za vzpostavitev začasnih učnih prostorov z ustreznimi pogoji za oskrbo s čisto pitno vodo, sanitarnimi ureditvami in higienskimi pripomočki. Med takojšnje prednostne naloge sodita tudi nadomestitev nujnih učnih pripomočkov ter zagotavljanje psihosocialne podpore prizadetim otrokom in učiteljem.
Med nadaljevanjem obnovitvenih del bo UNICEF podpiral sanacijo in obnovo poškodovanih učnih objektov z uporabo pristopov, ki so odporni na podnebne spremembe in upoštevajo izkušnje z naravnimi nesrečami, s čimer bo šolam pomagal bolje prenesti morebitne prihodnje naravne nesreče.
Za Swostika bi vrnitev v varno učilnico pomenila veliko več kot le nadoknaditi zamujeno snov. Pomenila bi vrnitev k prijateljem, znani vsakodnevni rutini in prostoru, kjer bi lahko še naprej sanjal o prihodnosti.
Kljub negotovi prihodnosti dobro ve, česa si želi:
“Ko odrastem, želim postati nogometaš.”
Več o naši pomoči v Nepalu si lahko preberete na: https://unicef.si/doniraj/nujna-pomoc-v-krizah-nepal/
Več o našem delu za najranljivejše otroke sveta pa na: https://www.unicef.org/what-we-do
Paketki veselja so nujne življenjske potrebščine za ogrožene otroke po vsem svetu. In še več! So neizmerno veselje nekoga, ki prav to darilo resnično potrebuje!
