Onesnažen zrak ima vse bolj uničujoč vpliv na zdravje ljudi po svetu in postaja drugi najpogostejši dejavnik tveganja za smrt, ugotavlja najnovejše globalno poročilo o kakovosti zraka.
Poročilo, ki ga je danes objavil Inštitut za zdravstvene učinke (Health Effects Institute), neodvisna neprofitna raziskovalna organizacija s sedežem v ZDA, ugotavlja, da je onesnaženost zraka leta 2021 povzročila 8,1 milijona smrti po vsem svetu. Več milijonov ljudi živi pa živi s kroničnimi boleznimi, povezanimi z onesnaženim zrakom, kar močno obremenjuje tudi zdravstveni sistem, gospodarstvo in družbo.
Poročilo, ki je bilo tokrat prvič pripravljeno v sodelovanju z UNICEF-om, ugotavlja, da so otroci, mlajši od 5 let, še posebej ranljivi. Onesnažen zrak prispeva k prezgodnjim porodom, nizki porodni teži otrok, astmi in pogostejšim pljučnim boleznimi med otroki. Leta 2021 je bila izpostavljenost onesnaženemu zraku povezana z več kot 700.000 smrtnimi primeri otrok, mlajših od 5 let, zaradi česar je za onesnažen zrak takoj za podhranjenostjo drugi vodilni dejavnik tveganja za smrt v tej starostni skupini. Osupljivih 500.000 teh smrti otrok je bilo povezanih z onesnaženostjo zraka v gospodinjstvih zaradi uporabe neprimernih goriv za kuhanje v zaprtih prostorih, večinoma v Afriki in Aziji.
Globalno tveganje za zdravje
Najnovejše poročilo vsebuje podrobno analizo nedavno objavljenih podatkov iz študije globalnega bremena bolezni iz leta 2021 (Global Burden of Disease study 2021), ki potrjuje uničujoče vplive onesnaževal, kot so drobni trdni delci (PM2,5), onesnaženost zraka v gospodinjstvih, ozon (O3) in dušikov dioksid (NO2), na zdravje ljudi po vsem svetu. Poročilo vključuje podatke za več kot 200 držav in kaže, da skoraj vsak človek na svetu vsak dan vdihuje nezdravo raven onesnaženega zraka, kar ima daljnosežne negativne posledice na zdravje.
Več kot 90 odstotkov smrti zaradi onesnaženega zraka – 7,8 milijona ljudi – je povezanih z onesnaženostjo z delci PM2,5. Ti drobni delci, katerih premer je manj kot 2,5 mikrometra, so tako majhni, da ostanejo v pljučih in lahko vstopijo v krvni obtok, prizadenejo številne organske sisteme in povečajo tveganje za nenalezljive bolezni pri odraslih – bolezni srca, možgansko kap, sladkorno bolezen, pljučnega raka in kronično obstruktivno pljučno bolezen. Poročilo ugotavlja, da je PM2,5 najbolj zanesljiv napovednik slabih zdravstvenih izidov po vsem svetu.
»Upamo, da najnovejše poročilo o kakovosti zraka na globalni ravni ponuja informacije in navdih za spremembe,« je povedala dr. Elena Craft, predsednica Inštituta za zdravstvene učinke. »Onesnaženost zraka ima ogromne posledice za zdravje. Vemo, da je izboljšanje kakovosti zraka in globalnega javnega zdravja dosegljivo.«
Onesnaženost zraka in podnebne spremembe
Onesnaženost zraka z delci PM2,5 je posledica izgorevanja fosilnih goriv in biomase v sektorjih, kot so promet, stanovanjske soseske, elektrarne na premog in industrijske dejavnosti ter pri požarih v naravi. Te emisije ne vplivajo le na zdravje ljudi, temveč prispevajo tudi k toplogrednim plinom, ki segrevajo planet. Tako onesnažen zrak kot podnebne nevarnosti pa nesorazmerno bolj prizadenejo ravno najranljivejše prebivalce sveta.
Leta 2021 je dolgoročna izpostavljenost ozonu prispevala k približno 489.518 smrtnim primerom po vsem svetu. V tej številki je zajetih tudi 14.000 smrtnih primerov zaradi z ozonom povezane kronične obstruktivne pljučne bolezni v ZDA, kar je več kot v drugih razvitih državah. Ker se svet zaradi učinkov podnebnih sprememb še naprej segreva, lahko območja z visokimi ravnmi dušikovega dioksida pričakujejo višje ravni ozona, kar bo imelo še bolj negativne učinke na zdravje.
Letošnje poročilo prvič preučuje tudi ravni izpostavljenosti dušikovemu dioksidu in s tem povezane učinke na zdravje, vključno z vplivom na razvoj astme pri otrocih. Izpušni plini v prometu so glavni vir dušikovega dioksida, kar pomeni, da so gosto poseljena urbana območja, zlasti v razvitih državah, pogosto izpostavljena najvišjim stopnjam izpostavljenosti dušikovemu dioksidu in negativnim vplivom na zdravje.
»Novo poročilo je resen opomnik o uničujočih vplivih, ki jih ima onesnaženost zraka na zdravje ljudi, pri čemer največje breme nosijo majhni otroci, starejše prebivalstvo ter države z nizkimi in srednjimi dohodki,« je povedal dr. Pallavi Pant, Vodja oddelka za globalno zdravje Inštituta za zdravstvene učinke, ki je nadzoroval izdajo poročila. »To jasno kaže na priložnost za mesta in države, da kakovost in onesnaženost zraka obravnavajo kot dejavnika visokega tveganja pri razvoju zdravstvenih politik in drugih programov za preprečevanje in obvladovanje nenalezljivih bolezni.«
Zdravje otrok
Največji vplivi onesnaženega zraka na zdravje so vidni pri otrocih,saj so ti najbolj občutljivi. Vpliv onesnaženega zraka se lahko začne že v maternici, posledice pa lahko trajajo vse življenje. Otroci na primer vdihnejo več zraka na kilogram telesne mase in absorbirajo več onesnaževal kot odrasli, medtem ko se njihova pljuča, telo in možgani še razvijajo.
Izpostavljenost majhnih otrok onesnaženemu zraku je povezana s pljučnico, ki povzroči 1 od 5 smrti otrok po vsem svetu, in astmo, najpogostejšo kronično boleznijo dihal pri starejših otrocih. Neenakosti, povezane z vplivom onesnaženega zraka na zdravje otrok, so osupljive. Stopnja umrljivosti otrok, mlajših od 5 let, povezana z onesnaženostjo zraka, je v Vzhodni, Zahodni, Srednji in Južni Afriki kar 100-krat višja kot v državah z visokimi dohodki.
»Kljub napredku na področju zdravja mater in otrok, vsak dan umre skoraj 2.000 otrok, mlajših od 5 let, predvsem zaradi vplivov onesnaženega zraka na zdravje,« je povedala Kitty van der Heijden, namestnica izvršne direktorice UNICEF-a. »Naše neukrepanje negativno vpliva na prihodnje generacije, predvsem na njihovo zdravje in dobrobit. Nujno je potrebno takojšnje in globalno ukrepanje. Vlade in podjetja morajo upoštevati najnovejše ocene in lokalno razpoložljive podatke ter jih uporabiti za oblikovanje ukrepov, osredotočenih na otroke, za zmanjšanje onesnaženosti zraka in zaščito zdravja otrok.«
Napredek je že opazen
Poročilo prinaša tudi dobre novice. Od leta 2000 se je stopnja umrljivosti otrok, mlajših od 5 let, zmanjšala za 53 odstotkov, predvsem zaradi prizadevanj za razširitev dostopa do čiste energije za kuhanje, pa tudi zaradi boljšega dostopa do zdravstvene oskrbe, hrane in večje ozaveščenosti o nevarnostih, ki jih prinaša izpostavljenost onesnaženemu zraku v gospodinjstvu.
Številne države, zlasti tiste z najvišjo stopnjo onesnaženosti zraka, se končno odločno spopadajo s problemom. Napori za izboljšanje kakovosti zraka v regijah, kot so Afrika, Latinska Amerika in Azija, z ukrepi, kot so namestitev omrežij za spremljanje onesnaženosti zraka, izvajanje strožjih politik za izboljšanje kakovosti zraka ali izravnava s prometom povezane onesnaženosti zraka s prehodom na hibridna ali električna vozila, imajo merljive učinke na onesnaženje in izboljšanje javnega zdravja.
Na poti uresničevanja in merjenja napredka je mogoče narediti več, da preprečimo, da bi onesnaženost zraka ostala med največjimi grožnjami za milijone ljudi.
