Do konca letošnjega leta bi lahko zaradi nadaljevanja konflikta na Bližnjem vzhodu in motenj v svetovni trgovini v denarno revščino zdrsnilo dodatnih do 23,4 milijona otrok, opozarja nova analiza UNICEF-a, objavljena danes. Posledice vojne namreč segajo daleč prek meja regije in vse močneje vplivajo na življenja otrok po vsem svetu.
Poročilo Vpliv vojne na Bližnjem vzhodu na otroke, ki živijo v denarno revnih gospodinjstvih temelji na podatkih iz več kot 167 držav. Ugotavlja, da rast cen hrane in energentov ter širši gospodarski pretresi, ki jih povzročajo zaostrovanje spopadov in motnje v pomorskem prometu – tudi zaradi zaprtja Hormuške ožine – zmanjšujejo kupno moč gospodinjstev. Najbolj prizadeti so otroci iz najrevnejših družin.
»Otroci plačujejo ceno stopnjevanja konflikta na Bližnjem vzhodu, tudi tisti, ki živijo daleč od območij spopadov,« je povedala izvršna direktorica UNICEF-a Catherine Russell. »Dlje ko bo konflikt trajal, hujše bodo njegove posledice. Zaradi hitro naraščajočih življenjskih stroškov si številne družine vse težje privoščijo hrano in izobraževanje. Za otroke, ki že živijo v revščini, ti pretresi pomenijo še večje pomanjkanje in lahko pustijo posledice za vse življenje.«
Poročilo obravnava dva možna scenarija: neugoden in hud scenarij revščine. Neugodni scenarij predvideva zmeren gospodarski pretres, ki bi lahko v denarno revščino potisnil dodatnih 18,3 milijona otrok. Hudi scenarij pa predvideva močnejše in dolgotrajnejše motnje v cenah in gospodarski dejavnosti ter ocenjuje, da bi ob nadaljevanju vojne v denarno revščino zdrsnilo dodatnih 23,4 milijona otrok.
Analiza potrjuje, da je denarna revščina otrok zelo občutljiva na makroekonomske pretrese. Višje cene hrane in energentov ter omejene javnofinančne možnosti številnih držav neposredno zmanjšujejo zmožnost družin, da zagotovijo osnovne življenjske potrebščine.
Največji delež globalnega povečanja denarne revščine je pričakovati v Aziji in Afriki, kjer živi približno 80 odstotkov vseh dodatnih otrok, ki bi jih lahko prizadela revščina. Obe regiji zaznamujeta že zdaj visoka stopnja revščine in velika ranljivost za zunanje gospodarske pretrese.
V Somaliji je na primer kriza na Bližnjem vzhodu povzročila takojšnje posledice. Cene goriva v Mogadišu so se v nekaj dneh po zaostritvi konflikta več kot podvojile, kar je podražilo hrano, vodo, prevoz in humanitarno pomoč v času, ko se država sooča s poglabljajočo se krizo podhranjenosti.
V Etiopiji so motnje v prometu skozi Hormuško ožino povzročile rast cen goriva, kar se je odrazilo tudi pri cenah osnovnih življenjskih potrebščin. Cene dizelskega goriva so se zvišale za 31 odstotkov, stroški goriva za humanitarne organizacije pa 50-70 odstotkov, kar dodatno otežuje dostavo pomoči najbolj odročnim skupnostim.
V Nigeriji so gospodarski pretresi še poglobili revščino. Gospodinjstva z nizkimi dohodki za hrano in prevoz namenijo med 60 in 70 odstotkov svojih prihodkov, zato že manjše podražitve občutno zmanjšajo njihovo kupno moč.
V Bangladešu vse višje cene osnovnih živil, kot so riž, leča, olje, zelenjava, ribe in perutnina, vse bolj obremenjujejo družinske proračune. Ocenjuje se, da bi lahko zaradi tega v revščino zdrsnilo še dodatnih 1,2 milijona ljudi.
Poročilo opozarja, da vojna ogroža več let globalnih razvojnih dosežkov. Brez hitrih in ciljno usmerjenih ukrepov bo kriza milijone otrok potisnila še globlje v revščino, povečala neenakosti in družinam otežila okrevanje. Hkrati vojna omejuje dostop do hrane, zdravstvenega varstva, izobraževanja in storitev za zaščito otrok – vsega, kar je nujno za njihov zdrav telesni in duševni razvoj.
UNICEF zato poziva vlade, donatorje in mednarodne finančne institucije, naj zaščitijo otroke pred najhujšimi posledicami krize. Med ključnimi ukrepi so:
- Zaščita domačega in mednarodnega financiranja storitev in potrebščin, od katerih so otroci odvisni, vključno z zdravstvom, prehrano, izobraževanjem in zaščito otrok;
- Širitev in dolgoročna krepitev sistemov socialne zaščite, vključno z denarnimi transferji, prilagojenimi potrebam otrok, ter zagotavljanje neprekinjene podpore tudi ob odpravljanju subvencij;
- Zagotavljanje neprekinjenega dostopa otrok in družin do cenovno dostopnih osnovnih storitev in življenjskih potrebščin, tudi z določitvijo minimalne ravni javne porabe, ki se prilagaja inflaciji;
- Povečanje fiskalnega prostora za zaščito domačih vlaganj v ključne javne storitve, tudi z začasno ustavitvijo odplačevanja dolga ali njegovim prestrukturiranjem v državah, kjer stroški servisiranja dolga presegajo izdatke za zdravstvo, izobraževanje ali socialno zaščito;
- Vzpostavitev in izvajanje sistemov pripravljenosti, osredotočenih na otroke, ki omogočajo hitro in obsežno pomoč ob nastopu kriz, tudi z mednarodnim sodelovanjem za zmanjšanje posledic sedanjih in prihodnjih pretresov.
»Ta kriza ogroža življenja in prihodnost otrok. Če svet ne bo ukrepal takoj, bodo skupni učinki oboroženega konflikta, gospodarske nestabilnosti in naraščajočih življenjskih stroškov milijone otrok potisnili še globlje v revščino,« je poudarila Catherine Russell. »Lahko bomo priča razpadu razvojnih dosežkov, ki smo jih gradili desetletja.«
UNICEF Slovenija zbira sredstva za pomoč otrokom v krizi na Bližnjem vzhodu in drugje po svetu. Pomagate lahko:
- Pošljite SMS UNICEF10 na 1919 in darujte 10 evrov
- Darujte na https://unicef.si/doniraj/kriza-bliznji-vzhod/
