Leta 2025 je 90 odstotkov dojenčkov po svetu – oziroma skoraj 116 milijonov – prejelo vsaj en odmerek cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (DTP), 85 odstotkov – oziroma 110 milijonov – pa jih je zaključilo celotno shemo treh odmerkov. To kažejo danes objavljene letne ocene Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in UNICEF-a o nacionalni precepljenosti (WUENIC).
Oba kazalnika sta se v 2025 v primerjavi z letom prej izboljšala za eno odstotno točko, vendar globalna precepljenost ostaja eno odstotno točko pod ravnjo iz leta 2019 ter se od leta 2009 giblje znotraj zelo ozkega razpona.
Po podatkih je bilo leta 2025 okoli 13,5 milijona otrok brez enega samega odmerka cepiva, ki v prvem letu življenja niso prejeli nobenega cepljenja. To je skoraj 750.000 otrok manj kot leto prej. A napredek zmanjšuje naraščajoče število otrok, ki cepljenje sicer začnejo, vendar ga ne dokončajo.
Na globalni ravni je okoli 7,3 milijona dojenčkov prejelo prvi odmerek cepiva DTP, vendar niso prejeli niti prvega odmerka cepiva proti ošpicam. Zaradi tega je precepljenost proti ošpicam obstala na enaki ravni: 84 odstotkov otrok je prejelo prvi odmerek cepiva proti ošpicam, 77 odstotkov pa drugi odmerek. Oba deleža sta precej pod 95-odstotnim pragom, potrebnim za preprečevanje izbruhov tega izjemno nalezljivega virusa. Posledično je 57 držav leta 2025 poročalo o obsežnih izbruhih ošpic.
»Vlade in zdravstveni delavci so po velikem upadu med pandemijo Covida-19 pomagali ponovno povečati stopnje precepljenosti po svetu,« je povedala izvršna direktorica UNICEF-a Catherine Russell. »Toda milijoni najbolj ranljivih otrok ostajajo nezaščiteni zaradi konfliktov, razseljenosti in revščine. Doseči moramo vsakega otroka ter ponovno vzpostaviti zaupanje tam, kjer se to krha. Noben otrok ne bi smel zboleti za boleznijo, ki jo lahko prepreči preprosto cepivo.«
Podatki iz 195 držav kažejo, da je 100 držav od leta 2019 ohranilo najmanj 90-odstotno precepljenost s tremi odmerki cepiva DTP, vendar se število teh držav skoraj ne povečuje. Med državami, ki so bile leta 2019 pod 90-odstotnim pragom, jih je 30 v zadnjih šestih letih izboljšalo rezultate, 65 držav pa stagnira ali nazaduje, med njimi je tudi 13 krhkih, s konflikti prizadetih ali posebej ranljivih držav.
V Severni in Južni Ameriki ter Jugovzhodni Aziji so v primerjavi z letom 2019 v celoti nadoknadili upad precepljenosti in rezultate še izboljšali, pri čemer je Jugovzhodna Azija zdaj najuspešnejša regija.
Afriška regija, regija Vzhodnega Sredozemlja in Evropa so v 2025 sicer napredovale, vendar njihova precepljenost še vedno ostaja pod ravnmi pred pandemijo Covida-19. Nasprotno pa je regija Zahodnega Pacifika zabeležila upad in je zdaj najbolj oddaljena od izhodiščne ravni iz leta 2019.
Za temi svetovnimi in regionalnimi povprečji se skrivajo trajni izzivi, ki povzročajo velike razlike in nestanovitnost precepljenosti med posameznimi državami.
Več kot polovica vseh otrok brez enega samega odmerka cepiva živi v krhkih in s konflikti prizadetih okoljih, čeprav tam živi le približno tretjina vseh otrok na svetu. V takšnih razmerah programe cepljenja pogosto ovirajo politična nestabilnost, negotovost ali kronično pomanjkanje financiranja. Tako je na primer Sirija v enem letu izgubila 6 odstotnih točk pri precepljenosti s prvim odmerkom DTP in 12 odstotnih točk pri precepljenosti s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam. Po drugi strani pa je Sudan lani dosegel največje izboljšanje na globalni ravni – precepljenost s prvim odmerkom DTP se je povečala za 35 odstotnih točk, precepljenost s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam pa za 22 odstotnih točk, kar priča o tem, kaj je mogoče doseči, ko se dostop do zdravstvenih storitev izboljša tudi sredi trajajočega konflikta.
V državah s srednjimi in visokimi dohodki, tudi tam, kjer so cepiva v celoti dostopna, precepljenost upada zaradi spreminjajoče se politične podpore, strukturnih izzivov ali vse večjega oklevanja pri cepljenju. Tako se je na primer v Južni Afriki precepljenost s prvim odmerkom DTP od leta 2019 zmanjšala za 20 odstotnih točk in se je zmanjševala tudi leta 2025. Potem ko je Bosna in Hercegovina leta 2024 dosegla največje povečanje precepljenosti s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam v svoji regiji, je v 2025 zabeležila padec za 23- odstotnih točk.
»Vsak otrok, ne glede na to, ali se rodi v bogastvu ali revščini, v miru ali sredi konflikta, si zasluži življenjsko pomembno zaščito, ki jo zagotavljajo cepiva. Cepljenje je eden najbolj stroškovno učinkovitih, najbolj pravičnih in najbolj zanesljivih ukrepov za zaščito zdravja in dobrobiti otrok,« je povedal generalni direktor WHO dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus. »Naša največja varnost se začne s tem, da zagotovimo zaščito vseh ljudi, ne glede na to, kje živijo, pred smrtonosnimi boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem.«
V zadnjih 25 letih so vztrajne naložbe vlad in partnerjev, zavezanost skupnosti, okrepljeni programi ter visoka raven zaupanja javnosti zmanjšali število otrok brez enega samega odmerka cepiva za 40 odstotkov. V državah, ki jih podpira Gavi, so otroci danes zaščiteni pred več boleznimi kot kadar koli prej, saj povprečna precepljenost s celotnim naborom cepiv, ki jih priporoča WHO, dosega 74 odstotkov.
»Zgodovinsko visoka precepljenost, ki jo danes beležimo v državah z nižjimi dohodki, kaže, kaj je mogoče doseči, ko vsi deležniki sodelujejo pri skupnem cilju,« je povedala izvršna direktorica Gavija dr. Sania Nishtar. »Ob začetku novega petletnega obdobja bo naš največji izziv ohraniti ta zagon kljub finančnim omejitvam, geopolitični negotovosti in vse pogostejšim izbruhom bolezni, hkrati pa še odločneje doseči otroke, ki še vedno nimajo dostopa do cepljenja.«
Temelji, ki so omogočili ta napredek, pa so danes pod velikim pritiskom. Celoten vpliv zmanjšanja mednarodnega financiranja zdravstva, napovedanega v zadnjih dveh letih, v trenutnih ocenah precepljenosti še ni v celoti viden, vendar so sistemi za zbiranje podatkov, ki so ključni za spremljanje posledic in preprečevanje nazadovanja, že pod pritiskom.
Podatki kažejo, da je bilo v tem ciklu izvedenih in posredovanih le 18 nacionalnih raziskav o precepljenosti, medtem ko jih je bilo leta 2024 50, med letoma 2015 in 2019 pa povprečno 33 letno. WHO in UNICEF opozarjata, da bo zmanjševanje vlaganj v podatkovne sisteme, ki omogočajo identifikacijo in doseganje otrok, ki niso cepljeni, povzročilo izbruhe bolezni in smrti, ki bi jih bilo mogoče preprečiti.
WHO in UNICEF skupaj z Gavijem ter drugimi partnerji uresničujeta cilje Globalne agende cepljenja do leta 2030 (IA2030), katere namen je zagotoviti, da cepiva dosežejo vse ljudi, povsod in v vseh življenjskih obdobjih. Kljub temu svet vse bolj zaostaja za ciljem zmanjšanja števila otrok brez enega samega odmerka cepiva.
Da bi spremenili sedanji potek in premostili ključne vrzeli, WHO in UNICEF pozivata vlade in partnerje, naj:
- Okrepijo programe cepljenja v konfliktnih in krhkih okoljih, da bodo dosegli in obdržali vse otroke v programih cepljenja;
- Odločno nasprotujejo lažnim in zavajajočim zdravstvenim informacijam ter podprejo hitrejše povečanje precepljenosti;
- Povečajo in dolgoročno zagotovijo domače ter mednarodno financiranje programov cepljenja in partnerstev, vključno z Gavijem;
- Vlagajo v zmogljivejše podatkovne sisteme in sisteme epidemiološkega nadzora, ki bodo omogočili učinkovitejše načrtovanje in izvajanje programov cepljenja.
Fotografije in videi so na voljo tukaj.
Podatkovna zbirka WHO vključuje globalno nadzorno ploščo, profile držav in dodatna gradiva.
UNICEF-ova podatkovna zbirka vključuje pregledno stran, podatkovne zbirke, vizualizacije podatkov, regionalne vizualizacije in profile držav.
Ocene WUENIC, vključno z zgodovinskimi podatki, se vsako leto posodobijo glede na nove podatke držav. Zato podatkov iz tega sporočila ni mogoče neposredno primerjati s podatki iz predhodno objavljenih poročil ali sporočil za javnost.
Ocene WHO in UNICEF-a o nacionalni precepljenosti (WUENIC), ki temeljijo na podatkih držav, predstavljajo največjo in najbolj celovito svetovno zbirko podatkov o trendih cepljenja za 13 bolezni, proti katerim se otroci cepijo v okviru rednih zdravstvenih programov. Za leto 2025 je podatke posredovalo 185 držav.
WHO in UNICEF skupaj z Gavijem ter drugimi partnerji izvajata Globalno agendo cepljenja do leta 2030 (IA2030), katere cilj je preprečevanje bolezni s cepljenjem ter zagotavljanje dostopa do cepiv za vse ljudi, povsod in v vseh življenjskih obdobjih.
