Konflikti, revščina in omejen dostop do zdravstvene oskrbe ogrožajo milijone otrok
1-letno Nadio je mama Mariam po večkratnem bruhanju, visoki vročini in težavah z dihanjem odpeljala v manjši zdravstveni center.
“Sploh se ni mogla premikati, bila je tako šibka,” se spominja Mariam. “Bala sem se, da jo bom izgubila.”
Na obalni jemenski provinci Hodejda, na zahodu Jemna, je Center za zdravljenje podhranjenosti Hodejda postal žarek upanja za družine, ki pridejo z otroki, kot je Nadia - otroki na robu preživetja. Konflikti, revščina in omejen dostop do zdravstvene oskrbe so ogrozili na milijone otrok, v oddaljenih območjih, kot je Hodejda, pa lahko en sam delujoči center pomeni razliko med življenjem in smrtjo.
Nadijina družina živi v zelo skromnih razmerah. Njen oče si s prevažanjem ljudi s svojim motociklom prisluži skromen zaslužek, zato si družina ni mogla privoščiti vožnje do terapevtskega centra. Prevoz je stal 4.000 rialov (2,8 €), tega denarja pa niso imeli. Sosedje in dobrosrčni ljudje iz njihove skupnosti so zbrali denar, da je Mariam lahko pripeljala hčerko na zdravljenje.
Ko je Nadia prispela v zdravstveni center, je bilo njeno stanje zaskrbljujoče. “Imela je visoko vročino, bruhala je in kazala znake pljučnice,” je pojasnila medicinska sestra Ahlam, ena od zdravstvenih delavk v centru. “Njen primer je bil kritičen. Brez takojšnje pomoči bi bilo lahko njeno življenje ogroženo.”
Dr. Abdullah, vodilni zdravnik v centru, ki že več kot sedem let zdravi podhranjenost, je dodal: “Primeri, kot je Nadijin, so tu žal preveč pogosti. Vsaka ura šteje, takojšnje ukrepanje pa lahko dobesedno reši otrokovo življenje.”
Zdravstvena ekipa je hitro ukrepala in Nadio sprejela v terapevtski center ter začela z nujno oskrbo. Prejela je terapevtsko mleko, močna antibiotika, natančno pa so jo tudi spremljali zaradi okužb in dehidracije. Postopoma, v sedmih dneh, je vročina popustila, dihanje se je stabiliziralo, energija pa se je začela vračati.
“Običajno primeri, kot je Nadijin, zahtevajo več časa za okrevanje, toda že po 7 dneh so se pri njej začeli kazati znaki izboljšanja: izboljšal se ji je apetit, temperatura se je stabilizirala in nekoliko je pridobila na teži.” - Dr. Abdullah
Medicinska sestra Ahlam je poudarila človeški vidik zdravljenja: “Pri zdravljenju ne gre le za zdravila. Gre za to, da otroka potolažimo, podpiramo mater in poskrbimo, da se družina ne počuti sama.”
Mariam hčerke ni zapustila niti za trenutek. “Hvaležna sem. Moja hčerka se je začela ponovno smejati in igrati,” je povedala Mariam. “Vsako noč sem ostala z njo v sobi. Zdravniki so skrbeli zanjo, kot da bi bila njihova lastna hčerka.”
Po odpustu iz bolnišnice bo Nadia še naprej morala prihajati na kontrolne preglede v okviru ambulantnega terapevtskega programa, v bližnjem centru primarnega zdravstvenega varstva. Mariam pa bo še naprej prejemala nujna navodila od zdravstvenih delavcev. “Pokazali so mi, kako pravilno hraniti hčerko,” je povedala Mariam, “zdaj vem, kako preprečiti, da bi se podhranjenost ponovila.”
Zdravstveni delavci poudarjajo, da je izobraževanje o prehranjevanju dojenčkov in malih otrok prav tako pomembno kot samo zdravljenje. “Prevečkrat se zgodi, da družine med boleznijo prenehajo s hranjenjem ali dojenjem, kar podhranjenost še poslabša,” je pojasnila medicinska sestra Ahlam. “Del naše naloge je ozaveščanje, da lahko ti otroci ostanejo zdravi tudi doma.”
Tako kot mnoge zdravstvene ustanove v Jemnu, se tudi Center za zdravljenje podhranjenosti Hodejda vsak dan sooča z ovirami, kot so omejen prostor in naraščajoče število primerov hude podhranjenosti s komplikacijami, kar na zdravstvene delavce izvaja nenehen pritisk.
Dr. Abdullah je opisal to obremenitev: “Pogosto sprejmemo več otrok, kot bi jih lahko. Vsaka postelja je dragocena, vsak zamik pri oskrbi pa ima lahko resne posledice. Kljub temu naša ekipa neutrudno dela, da bi rešila čim več življenj.”
“Povečati moramo kapacitete, potrebujemo še en otroški oddelek,” je dodala Ahlam. “Število primerov narašča in vsaka dodatna postelja lahko pomeni še eno rešeno življenje.”
Kljub tem težavam je predanost ekipe neomajna. “Ko vidimo, da otroci odhajajo zdravi, nam to daje moč, da nadaljujemo,” je dejala Ahlam.
Danes je Nadia spet v materinem objemu, močnejša, bolj zdrava in nasmejana. “Zdravstveni center je moji hčerki rešil življenje,” pove Mariam. “Z ljubeznijo so skrbeli zanjo in mi dali upanje.”
Dr. Abdullah je razmišljal o trenutkih, kot so ti: “Gledati, kako otrok okreva po dnevih kritične bolezni, je hkrati ponižujoče in hkrati motivira. Vsaka zgodba o uspehu, kot je Nadijina, nas spominja, zakaj nadaljujemo s tem delom kljub izzivom, s katerimi se vsak dan soočamo.”
UNICEF je od novembra 2024 lahko zagotovil polno podporo terapevtskemu centru za podhranjene otroke v Hodejdi. Podpora je vključevala kritje stroškov delovanja, spodbude za osebje, terapevtsko mleko in terapevtsko hrano, pripravljeno za takojšno uporabo za podhranjene otroke, obroke za skrbnike ter laboratorijsko podporo. Ta neposredna pomoč je bila mogoča zahvaljujoč Uradu Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (Centralnemu skladu za odziv v nujnih primerih), ki je zagotavljal podporo od novembra 2024, do oktobra 2025. Od novembra 2025, do danes, UNICEF lahko nadaljuje s podporo Terapevtskemu centru za prehrano, s pomočjo tudi drugih partnerjev.
Več zgodb otrok si preberite na: https://unicef.si/zgodbe/
Več o UNICEF-ovem delu na področje prehrane si preberite na: https://www.unicef.org/nutrition
Paketki veselja so nujne življenjske potrebščine za ogrožene otroke po vsem svetu. In še več! So neizmerno veselje nekoga, ki prav to darilo resnično potrebuje!
