Analiza UNICEF-a in Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo kaže, da je bilo v evropski regiji lani prijavljenih 127.350 primerov ošpic, kar je dvakrat več kot leto prej in največ od leta 1997.
Več kot 40 odstotkov prijavljenih primerov v regiji, ki obsega 53 držav v Evropi in Srednji Aziji, so predstavljali otroci, mlajši od pet let. Za več kot polovico prijavljenih primerov je bila potrebna hospitalizacija. Na podlagi preliminarnih podatkov, prejetih do 6. marca letos, je bilo zabeleženih 38 smrtnih primerov.
Število primerov ošpic v regiji na splošno upada od leta 1997, ko je bilo prijavljenih okoli 216.000 primerov. Leta 2016 je bilo zabeleženo najmanjše število primerov, 4.440, vendar je bil v letih 2018 in 2019 zabeležen ponovni porast, saj je bilo prijavljenih 89.000 oziroma 106.000 primerov. Po upadu pokritosti s cepljenjem med pandemijo covida-19 se je število primerov v letih 2023 in 2024 ponovno znatno povečalo. V številnih državah se stopnje precepljenosti se še niso vrnile na raven pred pandemijo, kar povečuje tveganje izbruhov te nalezljive bolezni.
„Ošpice so se vrnile in to je glasna budnica. Brez visoke ravni precepljenosti ni zdravstvene varnosti. Pri oblikovanju naše nove regionalne zdravstvene strategije za Evropo in Srednjo Azijo si ne smemo privoščiti, da bi izgubili tla pod nogami. Vsaka država mora okrepiti prizadevanja, da bi dosegla skupnosti, ki ne dosegajo potrebne ravni precepljenosti,“ opozarja Dr. Hans P. Kluge, regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo. „Virus ošpic nikoli ne počiva – in tudi mi ne smemo.“
V evropski regiji je bila lani zabeležena tretjina vseh primerov ošpic na svetu. Samo leta 2023 pa je 500.000 otrok v regiji zamudilo prvi odmerek cepiva proti ošpicam (MCV1), ki bi ga morali prejeti v okviru rutinskega cepljenja.
„Število primerov ošpic v Evropi in Srednji Aziji je v zadnjih dveh letih skokovito naraslo – kar kaže na vrzeli v precepljenosti,“ je povedala Regina De Dominicis, UNICEF-ova regionalna direktorica za Evropo in Srednjo Azijo. „Za zaščito otrok pred to smrtonosno in izčrpavajočo boleznijo potrebujemo nujne vladne ukrepe, vključno s trajnimi naložbami v zdravstvene delavce.“
Ošpice so eden najbolj nalezljivih virusov, ki prizadenejo ljudi. Poleg hospitalizacije in smrti zaradi zapletov, kot so pljučnica, encefalitis, driska in dehidracija, lahko ošpice povzročijo dolgoročne, izčrpavajoče zdravstvene zaplete, kot je slepota. Ošpice lahko tudi poškodujejo imunski sistem, tako da mu „izbrišejo“ spomin na to, kako se boriti proti okužbam, zaradi česar so osebe, ki so preživele ošpice, ranljive za druge bolezni. Najboljša obramba pred virusom je cepljenje.
V Bosni in Hercegovini, Črni gori, Severni Makedoniji in Romuniji je bilo leta 2023 s cepivom MCV1 cepljenih manj kot 80 odstotkov otrok, kar je precej pod 95-odstotno stopnjo precepljenosti, ki je potrebna za ohranitev kolektivne imunosti. V Bosni in Hercegovini in Črni gori je stopnja precepljenosti s cepivom MCV1 v zadnjih petih ali več letih ostala pod 70 oziroma 50 odstotki.
Največje število primerov v regiji za leto 2024 je bilo zabeleženih v Romuniji, in sicer 30.692, sledi Kazahstan z 28.147 primeri.
Ošpice ostajajo pomembna globalna grožnja. V letu 2024 je bilo po vsem svetu zabeleženih 359.521 primerov ošpic. Za virus ne obstajajo meje držav in celin, zato se bodo izbruhi te zelo nalezljive bolezni pojavili povsod tam, kjer bo virus našel žarišča oseb, predvsem otrok, ki niso cepljeni ali pa niso cepljeni z zadostnim številom odmerkov.
UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija si v sodelovanju z vladami ter s podporo partnerjev, vključno z Evropsko unijo in zavezništvom GAVI, prizadevata za preprečevanje izbruhov ošpic in odzivanju nanje: s sodelovanjem s skupnostmi, usposabljanjem zdravstvenih delavcev, krepitvijo programov cepljenja in sistemov spremljanja bolezni ter izvajanjem kampanj za nadomeščanje zamujenega cepljenja proti ošpicam.
UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija pozivata vlade v državah, ki beležijo aktivne izbruhe, naj nujno okrepijo iskanje primerov, sledenje kontaktov in izvedejo kampanje cepljenja v nujnih primerih. Države morajo analizirati temeljne vzroke izbruhov, odpraviti pomanjkljivosti svojih zdravstvenih sistemov in strateško uporabiti epidemiološke podatke za ugotavljanje in odpravljanje vrzeli v precepljenosti. Pri vseh prizadevanjih je treba v ospredje postaviti ozaveščanje staršev, ki oklevajo pri cepljenju svojih otrok, in marginaliziranih skupnosti ter naslavljanje neenakopravnega dostopa do cepiv.
Države, ki trenutno ne beležijo izbruhov ošpic, pa morajo biti nanje pripravljene, tudi z ugotavljanjem in odpravljanjem vrzeli v precepljenosti, vzpostavljanjem in ohranjanjem zaupanja javnosti v cepiva ter vzdrževanjem močnih zdravstvenih sistemov.
