V zadnji anketi U-Reporta Slovenija o vrstniškem nasilju, v kateri je sodelovalo 136 U-Reporterjev iz vse Slovenije, je izstopajoče sporočilo jasno: nasilje med mladimi ni nekaj, kar bi bilo sprejemljivo. Na vprašanje, kaj menijo o vse pogostejših videih nasilja na družbenih omrežjih, je večina otrok in mladih odgovorila, “nasilje je cringe”.
Anketa razkriva, da mladi nasilje prepoznavajo, ga doživljajo in imajo tudi jasne predstave o tem, kje se začnejo rešitve. Kar 65 % U-Reporterjev meni, da je danes med mladimi več nasilja kot v preteklosti, 24 % pa jih meni, da ga je enako kot nekoč.
Mladi vidijo možnost spremembe
Več kot 80 % U-Reporterjev verjame, da se nasilno vedenje lahko spremeni – če se posamezniku postavijo meje ali dobi strokovno pomoč, kot so učitelji ali psihologi. To kaže na močno zavedanje pomena podpore in pravočasnega ukrepanja.
Kako U-Reporterji reagirajo, ko opazijo nasilje?
- 43 % poišče pomoč odraslih,
- 38 % jih poroča, da se nasilju zoperstavijo sami,
- manjšina se umakne ali se dela, da nasilja ni videla.
Zaskrbljujoče pa je, da 16 % U-Reporterjev ne naredi nič, kar kaže na potrebo po dodatnem opolnomočenju o varnih načinih ukrepanja.
Kdo je najpogosteje tarča nasilja?
Večina mladih meni, da so najpogosteje tarča vrstniškega nasilja tisti, ki “so drugačni ali izstopajo” (57 %), kar potrjuje potrebo po večji vključenosti, sprejemanju in ozaveščanju.
Videi nasilja na spletu – več kot le vsebina
Skoraj 9 od 10 mladih meni, da je širjenje posnetkov nasilja problematično – bodisi zaradi posledic za žrtve (40 %) bodisi ker spodbujajo dodatno nasilje (45 %). Mladi torej prepoznavajo škodljiv vpliv spletne vsebine in potrebo po odgovorni rabi družbenih omrežij.
Kje se začne rešitev?
Po mnenju U-Reporterjev se rešitve za manj nasilja začnejo:
- Doma (45 %),
- v družbi kot celoti (20 %),
- med mladimi samimi (17 %),
- v šoli (14 %),
- ter na spletu (4 %).
Kaj si mladi želijo za preprečevanje nasilja?
Med najbolj pogosto izbranimi ukrepi so:
- Učenje o nasilju in čustvih v šoli (16 %),
- strožje kazni za nasilne učence (16 %),
- pomoč vrstnikov (15 %),
- več pogovorov z odraslimi in vrstniki (14 %),
- hitro in jasno ukrepanje šole (14 %),
- manj nasilnih vsebin v medijih (13 %).
Mladi si želijo, da se jih sliši. Jasno izražajo potrebo po večji vlogi šol in staršev pri preprečevanju nasilja, odgovornem ravnanju s spletnimi vsebinami, čustveni pismenosti ter sistemih, kjer se bodo lahko varno zaupali in ukrepali.
Organizacije, šole, starši in mediji imamo priložnost, da jih podpremo – in dolžnost, da ukrepamo.
O U-Reportu
UNICEF-ova globalna platforma U-Report je bila ustvarjena z namenom spodbujanja participacije otrok in mladih. V 104 državah sveta deluje že skoraj 38 milijonov U-Reporterjev. Ti preko aplikacij za klepet (Facebook, Instagram, Whatsapp, Viber …) brezplačno in anonimno podajajo svoja mnenja, UNICEF pa z odgovori spodbuja odrasle, da sprejemajo odločitve v korist otrok.
U-Report Slovenija deluje pod okriljem UNICEF-a Slovenija, s sofinanciranjem ministrstva za digitalno preobrazbo in s podporo članov uredniške skupine, imenovane U-Skupina, v kateri so zastopani tudi otroci in mladi.
VIR: UNICEF Slovenija (2025). U-Report: https://slovenija.ureport.in/opinion/4089/
Rezultati ankete odražajo mnenja, ki so jih posredovali U-Reporterji in niso reprezentativni za otroke in mlade po vsem svetu ali za posamezno državo oz. regijo. UNICEF Slovenija si prizadeva okrepiti glas otrok in mladih, zato lahko preko U-Reporta posredujejo svoje izkušnje in stališča. U-Report pri pridobivanju mnenj ne uporablja statističnih metod za reprezentativnost vzorca. Priporočeno je, da se rezultati ankete uporabljajo kot dodaten vir, ki podkrepi statistično zanesljivejše metode zbiranja podatkov.
Na koga se lahko obrnete otroci in mladi v stiski?
Ko v sebi začutiš stisko, je ključno, da o njej spregovoriš. Za pogovor so ti poleg družinskih članov, šolskih strokovnih delavcev, učiteljev in drugih odraslih vedno na voljo tudi kontakti, ki jih najdeš tukaj.
Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024.
