V času, ko je vpliv Covida-19 še naprej močno prisoten v naših življenjih, poročilo UNICEF-a »The State of the World’s Children Report: On My Mind« (Položaj otrok po svetu: V mojih mislih) analizira trende, ki vplivajo na duševno zdravje otrok in mladih ter vključuje pregled stanja v Evropi. V poročilu so navedeni presunljivi podatki o stresu, ki ga doživljajo mladi ter jasna priporočila za evropske vlade in EU.
»Med pandemijo so še dodatno poudarjeni nekateri dejavniki, ki ogrožajo naše duševno zdravje, kot so izolacija, napetosti v družini, izguba prihodka,« je dejala belgijska kraljica Matilda, dolgoletna podpornica UNICEF-a, na današnji predstavitvi kratkega poročila EU v Bruslju. »Prepogosto v takšnih situacijah glavno breme nosijo otroci in mladostniki. Več časa, truda in prizadevanj moramo vložiti v krepitev in izboljšanje naših zdravstvenih sistemov in sistemov socialne varnosti.«
Poročilo navaja tudi, da v Evropi za duševnimi boleznimi trpi 19 % dečkov v starosti od 15 do 19 let ter 16 % deklic enake starosti. Devet milijonov mladostnikov, starih od 10 do 19 let, živi z duševnimi boleznimi, pri čemer gre v več kot polovici primerov za tesnobo (anksioznost) in depresijo. To je še posebej zaskrbljujoče, saj se polovica vseh duševnih težav začne pred 15. letom starosti, 75 % vseh duševnih motenj se razvije do 25. leta starosti. Samomor pa je drugi najpogostejši vzrok smrti mladostnikov v Evropi; več življenj mladostnikov v starosti med 15 in 19 let ugasne le še v avtomobilskih nesrečah.
Zaskrbljujoče stanje v Sloveniji
UNICEF Slovenija že ves čas pandemije posebej opozarja, da imajo ukrepi za preprečevanje širjenja okužb na otroke v Sloveniji v veliki meri negativen vpliv. Podatki s terena med drugim kažejo na visok porast stisk in težav v duševnem zdravju. To med drugim potrjuje tudi raziskava samoocena duševnega zdravja 400 otrok in mladih, starih med 10 in 18 let, iz vse Slovenije, ki so jo junija 2021 izvedli na UNICEF-u Slovenija. Skoraj 50 odstotkov vprašanih je pri sebi opazilo porast stisk in tesnobe, obenem pa je zaskrbljujoč podatek, da jih večina stiske rešuje sama oz. se o njih ne pogovarja z odraslimi.
Na področju duševnega zdravja si UNICEF Slovenija med drugim prizadeva za krepitev dostopa in odzivnosti sistema prek naslavljanja sistemskih vrzeli. »Velik problem predstavljajo nedopustno dolge čakalne dobe, omejen in neenakomeren dostop do storitev, kot tudi nepovezanost sistema psihosocialne pomoči in duševnega zdravja,« je pojasnil Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF-a Slovenija. »Veliko dela nas čaka tudi na področju krepitve psihične odpornosti otrok v šoli in doma, povezovanja obstoječih programov pomoči v lokalni skupnosti in ozaveščanja o napotitvenem sistemu. A prvi korak do boljšega duševnega zdravja ostaja preprosto vprašanje Kako se počutiš?, kar je rdeča nit naše kampanje in kjer se vse začne. Če bomo vsi bolj senzibilni do sebe in drugih, če bomo znali prepoznavati čustva in se o njih iskreno pogovarjati ter prositi za pomoč v stiski, bomo naredili že ogromno.«
Različne stiske in stresne položaje namreč doživljamo vsi, v nekaterih primerih pa zaradi prepogostega in intenzivnega stresa ali pa zaradi tega, ker te stiske nihče pravočasno ne opazi in o tem dovolj občutljivo spregovori, te prerastejo v duševne motnje, ki zahtevajo strokovno pomoč. V najhujših primerih, na žalost prepogosto, tudi bolnišnično obravnavo. Pomembno je, da stiske prepoznamo in nanje ustrezno odreagiramo takoj ko se pojavijo oz. čim prej.
UNICEF-ova priporočila evropskim odločevalcem
UNICEF opredeljuje 5 ključnih prednostnih intervencij, s katerimi se morajo spopasti evropske institucije in nacionalne vlade:
- Podpora intervencij za poenostavitev dostopa do storitev na področju duševnega zdravja za ranljive skupine ter izboljšavo regionalnih infrastruktur.
- Vključitev dostopa do storitev na področju duševnega zdravja v nacionalne načrte za delovanje, vključno s priložnostmi, ki jih omogočajo digitalne in spletne tehnologije, da bi se tako zmanjšale vrzeli v dostopu do podpore na področju duševnega zdravja.
- Zagotavljanje programov v šolah, s pomočjo katerih se okrepi ozaveščanje in veščine, s katerimi se mladostniki lahko spoprimejo s težavami; vpeljava storitev svetovanja na področju duševnega zdravja; usposabljanja za učitelje in člane osebja; oblikovanje varnih prostorov za otroke, kjer se lahko pogovarjajo o težavah in jih delijo z drugimi. Ta ukrep je treba združiti s programi za pozitivno starševstvo, ki so namenjeni preprečevanju nasilja v družini. EU naj podpre pobudo varnega učenja, s katero bi se izkoreninilo nasilje v šolah, da se bodo otroci lahko učili, pri tem uspeli in uresničili svoje sanje.
- Vlaganje zadostnih virov v usposabljanje zdravstvenih in socialnih delavcev na področju duševnega zdravja, da bodo lahko nudili ustrezne storitve otrokom, ki se selijo.
- Vpeljava ciljno usmerjenih ukrepov na področju duševnega zdravja in psihosocialnega dobrega počutja v uradno razvojno pomoč, namenjeno človeškemu razvoju, ter v humanitarne programe za pripravljenost, odziv in okrevanje, da bi se tako zadostilo potrebam vseh prebivalcev, ki so jih prizadele izredne razmere, vključno z zaščito otrok med humanitarnimi krizami.
UNICEF Slovenija si v sklopu projekta Kako se počutiš? prizadeva, da duševno zdravje postane del vsakdanjega pogovora, da se bodo otroci znali soočiti s stresnimi situacijami ter da bodo imeli dostop do pravočasnih storitev psihosocialne pomoči in duševnega zdravja. Pri tem nam pomagajo partner kampanje A1, medijski partner Styria media in drugi podporniki. Več na kako.se/pocutis oz. na družbenih omrežjih pod ključnikom #kakosepočutiš
