Nekaj idej za starše, da vam bomo lažje povedali, kaj nam leži na duši:
1. Starši, preverite, kako se počutimo
Starši bi nam morali pokazati, da jim je mar za naše duševno zdravje. Mladi večinoma skrivamo svoja prava čustva pred svojimi starši, vendar je vseeno pomembno, da preverijo, kako se počutimo. To ne pomeni, da morajo starši vedeti prav vse o našem življenju. Pustiti nam morajo našo zasebnost. Vendar morajo starši vedeti, ali je z nami vse v redu.
2. Starši, pomagajte ustvariti zdrav odnos med nami
Bodite nekdo, ki mu lahko zaupamo. Bodite dobri poslušalci. Bodite nekdo, na katerega se lahko zanesemo in kjer se počutimo varni. Poskušajte razumeti svoje otroke in naš način razmišljanja. Bodite prijazni z nami, da se vam bomo lahko odprli in z vami delili svoje težave.
Opazite nas. Poskušajte nas razumeti, če se spopadamo z duševnimi težavami. Če mislite, da bi šlo lahko za to, nas o tem prijazno in nežno povprašajte. Preverite, če potrebujemo pomoč.
Vprašajte nas, kako smo, in poskrbite, da bomo vedeli, da to tudi resno mislite. Vprašajte na primer: »Kako si danes? Je vse v redu?«
3. Starši, poslušajte nas in se potrudite, da bi nas razumeli
Starši morajo vedeti, da imamo svoja stališča in lastne osebnosti. Starši včasih težav najstnikov ne jemljejo resno, vendar bi se morali potruditi in nas razumeti.
Poslušajte nas do konca, ne da bi nam pri tem skakali v besedo, in se poskušajte vživeti v naše stališče. Poskušajte razumeti, kaj prestajamo. Z zornega kota staršev se marsikaj morda ne zdi boleče, vendar pa so lahko težave, ki se vam zdijo povsem običajne, za nas nenavadne in nove.
Ne pozabite, da od vas ne pričakujemo vedno nasveta. Včasih želimo le, da nas poslušate, medtem ko se jezimo nad stvarmi, ki nas mučijo.
Včasih morda ne slišite tistega, kar je zares pomembno:
Otroci, ste se že kdaj počutili tako?
»Zdi se mi, da me bodo obsojali, če govorim o svojem duševnem zdravju.«
Vsi, vključno s starši, se lahko poistovetijo z občutkom, ko se ne želimo odpreti ali z drugimi deliti naših misli, mnenj ali izkušenj. Starši morate biti pozorni na svoje reakcije ob besedah ali dejanjih otrok. Potruditi se morate tudi, da doma ustvarite odprto in varno okolje brez predsodkov.
»Saj me ne bi poslušali, pa tudi potrudili se ne bi, da bi me razumeli. Do mene bi se začeli obnašati drugače.«
Najstniki imamo številne težave: fizične spremembe, obremenjenost v šoli in vse večji pritisk, da bi bili sprejeti v družbo. Vse to lahko zelo vpliva na odraščajoči um in telo. Imamo številna vprašanja in mnogo mnenj. Povedati želimo, kaj nam leži na duši, pa naj gre za nekaj zelo pomembnega ali nekaj povsem običajnega. Pri tem potrebujemo nekoga, ki nas bo poslušal, kot da je vse enako pomembno. Časi so sedaj sicer drugačni, vendar smo bili vsi nekoč najstniki. Starši se morate vprašati: »Kako bi si sam_a želel_a, da me nekdo posluša in razume takrat?«
»Če se odprem, bodo drezali vame ali pretiravali, zakaj delam iz muhe slona.«
Starši, globoko vdihnite, preden nam naslednjič postavite to vprašanje. S tem boste morda povzročili, da se vam v prihodnje ne bomo več hoteli izpovedati.
»Včasih resnično ne vem, kako naj se izrazim.«
Včasih težava ni v vas, pač pa v nas, najstnikih. Trenutno namreč spoznavamo veliko novega o samih sebi. Ne vemo pa niti, kako naj vam povemo tisto, kar vam želimo sporočiti, in kdaj. Kako lahko učinkovito komuniciramo? Kako me bodo najbolje razumeli? V mislih si kar naprej zastavljamo ta in podobna vprašanja. To je povsem normalno. Starši nam lahko olajšate nalogo tako, da poskrbite za varno in odprto domače okolje, kjer se bomo lahko svobodno izrazili, ko bomo končno dognali, kako, in ko bomo na to pripravljeni.
Članek je bil pripravljen v okviru programa Youth Mediathon, v sodelovanju z mladimi, z UNICEF-om in s pediatrinjo Hino Talib. Namen tega materiala za starše in mlade je poenostaviti medgeneracijske pogovore o duševnem zdravju. Članek je bil prvotno objavljen na: https://www.voicesofyouth.org/talking-mental-health-at-home
Avtor slik: Youth Mediathon. Fotografija na naslovnici: © UNICEF/Babajanyan/VII Photo
Ne le v najstništvu, temveč skozi vse življenje doživljamo različna čustva – vsa so normalna in dovoljena. Tako za otroke in najstnike kot za odrasle je pomembno, da se pogovarjamo o svojih čustvih. Vabljeni na kako.se/pocutis, kjer lahko odkrijete pestro paleto oziroma Abecedo čustev ali se preizkusite v igri ČustvoLjub.
Ko se otrok ali najstnik znajde v stiski, je ključno, da se o tem pogovori s starši ali odraslo osebo. V ta namen smo pripravili predlog kontaktov in seznam UNICEF-ovih Varnih točk.
Projekt je delno omogočil Open society Initiative za Evropo v okviru Open Society Foundations.
UNICEF Slovenija si v sklopu projekta Kako se počutiš? prizadeva, da duševno zdravje postane del vsakdanjega pogovora, da se bodo otroci znali soočiti s stresnimi situacijami ter da bodo imeli dostop do pravočasnih storitev psihosocialne pomoči in duševnega zdravja. Pri tem nam pomagajo partner kampanje A1, medijski partner Styria media, donator Zavarovalnica Triglav in drugi podporniki. Več na kako.se/pocutis oz. na družbenih omrežjih pod ključnikom #kakosepočutiš