Število napadov, v katerih so bili poškodovani ali uničeni sistemi za oskrbo z vodo in sanitarne storitve, se je med letoma 2021 in 2025 potrojilo. S tem se je povečala tudi izpostavljenost otrok izbruhom bolezni, podhranjenosti in nasilju, ugotavlja novo UNICEF-ovo poročilo, objavljeno danes.
Poročilo »Water Under Fire Volume 4« dokumentira napade na sisteme za oskrbo z vodo, sanitarne storitve in higieno (t. i. WASH), njihove delavce in uporabnike v 23 državah in na ozemljih v obdobju od januarja 2021 do junija 2026. Ugotavlja, da se obseg napadov povečuje, ti pa so vse pogostejši in raznovrstnejši ter se širijo na vse večja geografska območja po svetu.
»Napadi na sisteme za oskrbo z vodo in sanitarne storitve otrokom odrekajo dostop do čiste pitne vode in osnovnih storitev, ki za nemoteno izvajanje potrebujejo vodo,« je povedala izvršna direktorica UNICEF-a Catherine Russell. »Humanitarni delavci si kljub vse pogostejšim napadom po najboljših močeh prizadevajo zagotoviti nemoteno oskrbo z vodo. Vendar popravila ne morejo nadomestiti zaščite teh objektov, ki jo zahteva mednarodno humanitarno pravo.«
Poročilo opisuje sedem vrst napadov. Ti segajo od obstreljevanja čistilnih naprav, cevovodov in vodnjakov do onesnaževanja vodnih virov ter omejevanja dostopa do rezervnih delov in kemikalij za čiščenje vode. V Sudanu je do marca 2024 od 13 čistilnih naprav za vodo v zvezni državi Kartum delovala le še ena. V Burkini Faso je bilo med letoma 2020 in 2025 v napadih uničenih več kot 145 vodnih zajetij, zaradi česar je približno 830.000 ljudi ostalo brez dostopa do vode; več kot polovica med njimi je bila otrok. V Gazi je bilo od oktobra 2023 poškodovanih več kot 130.000 metrov kanalizacijskih cevi, neprečiščena odpadna voda pa se je izlivala v Sredozemsko morje ali v začasne zbiralnike.
Poročilo opozarja, da je oskrba z vodo lahko prekinjena tudi takrat, ko cevovodi in črpalke ostanejo nepoškodovani. V Ukrajini so napadi na energetsko infrastrukturo do decembra 2022 skoraj 7 milijonom otrok onemogočili zanesljiv dostop do električne energije, ogrevanja in vode. V Iraku je napad z brezpilotnim letalnikom na plinsko polje novembra 2025 povzročil približno 80-odstotni upad proizvodnje električne energije v regiji Kurdistan. Oblasti so zato morale določiti, kako bodo omejene količine električne energije razporedile med projekte oskrbe z vodo, bolnišnice in mesta.
Posledice presegajo zgolj dostop do pitne vode. Brez čiste pitne vode zdravstvene ustanove ne morejo sterilizirati medicinske opreme, varno pomagati pri porodih ali pripravljati terapevtskega mleka, ki se uporablja za zdravljenje otrok s hudo podhranjenostjo. Ponavljajoče se driske zaradi uživanja oporečne vode otrokom preprečujejo, da bi absorbirali potrebna hranila, hkrati pa slabijo njihovo sposobnost za boj proti okužbam, ki se ob onesnaženi vodi ali pomanjkanju vode še hitreje širijo.
V begunskih taboriščih na vzhodu Čada, kjer so nastanjeni ljudje, ki so pobegnili pred spopadi v Sudanu, je WHO izbruh hepatitisa E povezala s slabim dostopom do čiste pitne vode in sanitarnih storitev. Med 2.092 primeri suma na hepatitis E, zabeleženimi med januarjem in aprilom 2024, je bila polovica otrok, starih od 6 do 17 let.
Poročilo dokumentira tudi primere otrok, ki so bili ubiti, ranjeni ali kako drugače poškodovani med čakanjem v vrsti za vodo. Več takšnih primerov je zabeleženih v Gazi. V 7 od 10 gospodinjstev je prinašanje vode z oddaljenih zbirnih mest do doma naloga žensk in deklic. Daljše in nevarnejše poti povečujejo tveganje za spolno nasilje, obenem pa deklicam jemljejo čas, ki bi ga sicer lahko namenile šolanju.
Ogroženi so tudi ljudje, ki skrbijo za nemoteno oskrbo z vodo. Po poročilih Združenih narodov je bilo med spopadi leta 2024 v Libanonu ubitih 14 zaposlenih v tamkajšnjih vodovodnih podjetjih.
Poročilo predstavlja tudi načine, kako se humanitarne ekipe prilagajajo razmeram. V Afganistanu približno 65 odstotkov vodovodnih sistemov, ki jih podpira UNICEF, zdaj deluje na sončno energijo, kar zmanjšuje odvisnost od goriva in nacionalnega električnega omrežja. V drugih okoljih ekipe usposabljajo lokalne serviserje, vnaprej zagotavljajo zaloge rezervnih delov, da so na voljo ob poškodbah, ter vzpostavljajo manjše lokalne sisteme, s čimer preprečujejo, da bi en sam napad prekinil oskrbo celotnega območja.
Vendar je izvajanje teh dejavnosti ogroženo zaradi drastičnega zmanjšanja financiranja. V državah, kjer poteka usklajen humanitarni odziv na področju oskrbe z vodo, sanitarnih storitev in higiene, takšno pomoč potrebuje 137,9 milijona ljudi. Za leto 2026 pa je bilo zagotovljenih le 26 odstotkov potrebnih sredstev.
UNICEF poziva sprte strani, države članice ZN, donatorje ter akterje na področju humanitarne pomoči in razvojnega sodelovanja:
– Sisteme za oskrbo z WASH v oboroženih spopadih je potrebno obravnavati kot nepogrešljive za preživetje civilnega prebivalstva, zlasti otrok, njihovo zaščito pa kot bistveni pogoj za uresničevanje njihovih temeljnih pravic.
– Vzpostaviti je potrebno mehanizem za sistematično zbiranje podatkov o napadih na sisteme in storitve WASH med oboroženimi spopadi.
– Zaščititi je potrebno otroke in skupnosti, ki potrebujejo storitve WASH ter delavce na področju WASH in energetike.
– Humanitarnim delavcem ter delavcem na področju WASH in energetike je potrebno zagotoviti varen, pravočasen in neoviran dostop do ljudi, ki potrebujejo pomoč, ter do nujnih zalog in materiala, potrebnih za nemoteno delovanje vodovodnih in energetskih sistemov.
– Vlagati je potrebno v rešitve na področju WASH, ki so odporne na razmere v oboroženih spopadih, ter v lokalno vodene ureditve za zagotavljanje neprekinjenega izvajanja storitev.
