Vsak 5. otrok v 21 državah je doživel spolno izkoriščanje in zlorabo, omogočeno z uporabo tehnologij

Po ocenah je bilo v 21 državah v enem samem letu približno 20 milijonov otrok, starih od 12 do 17 let – ali skoraj 1 od 5 – izpostavljenih vsaj eni obliki spolnega izkoriščanja in zlorabe, omogočeni z uporabo tehnologij, ugotavlja novo poročilo, ki ga je danes objavil UNICEF.

Poročilo Through Children’s Eyes: How Digital Technologies Enable Child Sexual Abuse (Skozi oči otrok: kako digitalne tehnologije omogočajo spolno zlorabo otrok) združuje pričevanja otrok z enim največjih razpoložljivih naborov podatkov iz raziskav ter opozarja na razširjen pojav spolnih zlorab in izkoriščanja otrok – tako na spletu kot zunaj njega, ki jih omogoča tehnologija.

Poročilo ocenjuje, da je bilo več kot 15 milijonov otrok izpostavljenih neželenim spolnim vsebinam, 9 milijonov jih je bilo proti svoji volji pozvanih k sodelovanju v pogovorih o spolnosti ali k deljenju spolnih podob, 4 milijoni otrok pa so doživeli, da so bile njihove spolne fotografije ali posnetki deljeni brez njihovega soglasja. Dejanski obseg problema je verjetno še precej večji, saj otroci takšnih izkušenj pogosto ne prijavijo.

»Poročilo razkriva bolečo resničnost. Več kot 20 milijonov otrok v državah, ki so bile zajete v analizo, je bilo izpostavljenih neželenim eksplicitnim spolnim vsebinam ali spletnemu izkoriščanju, pogosto v digitalnih okoljih, kjer se učijo, igrajo in povezujejo s prijatelji,« je povedala izvršna direktorica UNICEF-a Catherine Russell. »Takšne izkušnje povzročajo globoko čustveno in duševno stisko. Številni otroci trpijo v tišini in ne vedo, na koga naj se obrnejo po pomoč. Ne smemo si zatiskati oči.«

Po ugotovitvah se je skoraj 60 odstotkov primerov zgodilo na družbenih omrežjih, med drugim na Facebooku, Instagramu, Snapchatu, TikToku in WhatsAppu, 14 odstotkov primerov pa v spletnih igrah. Pri tem so bile za izkoriščanje zaupanja uporabljene značilnosti, funkcije in zasnova teh platform, navaja poročilo. V Črni gori je bilo več kot 80 odstotkov prijavljenih primerov povezanih z družbenimi omrežji, v Kolumbiji pa več kot polovica primerov.

V državah zajetih v poročilo, je bilo 57 odstotkov primerov povezanih z osebo, ki jo je otrok že poznal, med drugim z vrstniki, romantičnimi partnerji, prijatelji in družinskimi člani. To postavlja pod vprašaj domnevo, da so spletne zlorabe predvsem delo neznancev. Hkrati je 38 odstotkov otrok storilca prvič srečalo na spletu, pri čemer dokazi kažejo, kako zlorabe omogočajo na primer lažni uporabniški računi in funkcije zasebnega sporočanja.

Spolno izkoriščanje in zloraba otrok, omogočena z uporabo tehnologij, lahko močno vplivata na otrokovo čustveno počutje, občutek varnosti in zaupanje v druge. Izkušnje, ki so jih otroci opisali med raziskovalnimi intervjuji, so pogosto zajemale strah, sram, zmedenost in osamljenost, pri čemer so številni težko razumeli, kaj točno se jim je zgodilo ali kam se lahko obrnejo po pomoč. 

»Nisem vedela, kako naj se odzovem … Bila sem nekoliko v šoku,« je povedala mlada ženska iz Dominikanske republike, potem ko so bile pri njenih 14 letih brez njenega soglasja razširjene njene zasebne podobe. Druga udeleženka raziskave, ki je opisala podobno izkušnjo, je povedala, da se je počutila »kot najbolj izkoriščena, najbolj umazana, najslabša oseba«.

Otroci, ki so bili izpostavljeni izkoriščanju, omogočenemu s tehnologijo, so štirikrat pogosteje poročali o samomorilnih mislih ali samomorilnem vedenju ter samopoškodovanju in so navajali bistveno višjo stopnjo tesnobe, kaže analiza. V Mehiki in Severni Makedoniji je bilo na primer tveganje za samomorilne misli ali vedenje pri otrocih, ki so doživeli zlorabo, več kot osemkrat večje, medtem ko je bilo v Pakistanu tveganje za samopoškodovanje več kot sedemkrat večje kot pri vrstnikih, ki tega niso doživeli.

Več kot 40 odstotkov primerov zlorab, omogočenih s tehnologijo, ni bilo nikoli razkritih nikomur, manj kot 1 odstotek pa jih je bil prijavljen pristojnim organom, kot so policija, socialni delavci ali telefonske oziroma druge službe za pomoč. Globalno je bil najpogostejši razlog, zaradi katerega so otroci ostali tiho, ta, da niso vedeli, kam naj se obrnejo oziroma komu naj povedo. V nekaterih proučevanih državah je bil delež neprijavljenih primerov še višji, med drugim v Armeniji, kjer več kot polovica primerov ni bila nikoli razkrita nikomur.

Ugotovitve kažejo na nujno potrebo po ukrepanju vlad, tehnoloških podjetij in drugih deležnikov, da bi otroke v digitalni dobi bolje zaščitili. Poročilo poziva k nujnim ukrepom, da bi lahko zagotovili:

• Varnejšo zasnovo digitalnih platform, z močnejšim varovanjem zasebnosti otrok, omejitvami nezaželenih stikov odraslih z otroki, varnejšimi sistemi priporočanja vsebin in stikov ter boljšim odkrivanjem in prijavljanjem zlorab.
• Krepitev zakonodaje, regulacije in odgovornosti, pri čemer morajo imeti vlade ustrezna orodja in izvršilne mehanizme za obravnavo razvijajočih se oblik zlorab, vključno s spolnim izsiljevanjem in spolnimi gradivi, ustvarjenimi z umetno inteligenco.
• Vzpostavitev sistemov za prijavo in podporo, ki jim otroci lahko zaupajo, vključno z vlaganjem v sisteme zaščite otrok, zdravstva, pravosodja in socialnega varstva.
• Prenos bremena zaščite z otrok na odrasle in skupnost, tako da se družine, šole in skupnosti na razkritja odzovejo s podporo ter otrokom pomagajo varno poiskati pomoč.
• Zmanjšanje ekonomskih ranljivosti, ki jih izkoriščajo storilci, z močnejšo podporo družinam ter širjenjem izobraževalnih in zaposlitvenih priložnosti za otroke in mlade.
• Obravnavo družbenih in spolnih norm, ki normalizirajo seksualizacijo deklet in stigmatizirajo žrtve spolnega nasilja.

»Vsi mi, vključno z vladami in tehnološkimi podjetji, moramo storiti več za zaščito otrok na spletu,« je povedala Catherine Russell.