UNICEF-ova analiza najnovejših razpoložljivih podatkov iz 50 držav v omenjeni regiji kaže, da so otroci še posebej občutljivi na vplive vročinskih valov, zaradi česar so izpostavljeni resnim boleznim, vključno s toplotnim udarom.
Dojenčki in majhni otroci so med vročinskimi valovi najbolj ogroženi, saj ti v primerjavi z odraslimi slabše uravnavajo svojo telesno temperaturo. Vročinski valovi vplivajo tudi na otrokovo sposobnost koncentracije in učenja.
Večina odraslih vročino doživlja drugače, zato starši in skrbniki pri otrocih včasih težko prepoznajo nevarne situacije ali simptome bolezni, povezane z vročino, kar lahko še dodatno vodi v ogrožanje zdravja otrok.
Ko gre za vplive podnebne krize, najbolj trpita zdravje in dobro počutje otrok, ugotavlja Regina De Dominicis, regionalna direktorica UNICEF-a za Evropo in Srednjo Azijo: »Polovica otrok v regiji je zdaj izpostavljena visoki frekvenci vročinskih valov. Po ocenah naj bi do leta 2050 temu bili izpostavljeni že vsi otroci. Številne negativne posledice za zdravje tako velikega deleža otrok danes in v prihodnosti bi morale biti spodbuda za vlade, da takoj pričnejo z investicijami v ukrepe za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam.«
V zadnjih letih so vročinski valovi v Evropi in Srednji Aziji postali vse pogostejši in ne kaže, da bi lahko pojenjali. Po vsej regiji se bo pogostost vročinskih valov v prihodnjih letih še povečala. Po najbolj konservativnem scenariju povišanja globalne temperature za 1,7 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, bodo do leta 2050 visoki frekvenci vročinskih valov izpostavljeni vsi otroci v Evropi in Srednji Aziji, 81 odstotkov jih bo izpostavljenih dolgotrajnim vročinskim valovom, 28 odstotkov pa vročinskim valovom z ekstremno visokimi temperaturami.
Da bi zaščitili otroke, UNICEF poziva vlade po vsej Evropi in Srednji Aziji k naslednjim ukrepom:
- Blažitev in prilagajanje vročinskim valovom je potrebno vključiti v nacionalno določene prispevke (NDC) za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, nacionalne načrte prilagajanja (NAP) ter politike zmanjševanja in obvladovanja tveganja nesreč, pri čemer naj bodo otroci v središču vseh načrtov.
- Vlagati je potrebno v primarno zdravstveno varstvo za podporo preprečevanju, zgodnjemu ukrepanju, diagnosticiranju in zdravljenju bolezni, povezanih z vročino, vključno z usposabljanjem zdravstvenih delavcev in učiteljev v skupnostih.
- Vlagati je potrebno v nacionalne sisteme zgodnjega opozarjanja na vročinske valove in vremenske neprilike, izvajati ocene vplivov posegov v okolje na lokalni ravni ter podpirati pobude za pripravljenost na izredne razmere in krepitev odpornosti prebivalstva.
- Prilagoditi je potrebno storitve za zagotavljanje čiste pitne vode, sanitarij in higiene, zdravstva, izobraževanja, prehrane, socialne zaščite in varstva otrok, za obvladovanje posledic vročinskih valov.
- Zagotoviti je potrebno ustrezno financiranje intervencij za zaščito otrok in njihovih družin pred vročinskimi valovi.
- Otroke in mlade je potrebno opremiti z informacijami o podnebnih spremembah ter veščinami za aktivno razvijanje in vzdrževanje trajnostno naravnane in okoljsko ozaveščene družbe.
Znanost dokazuje, da so povišane temperature posledica podnebnih sprememb. UNICEF poziva vlade po vsej Evropi in Srednji Aziji, naj zmanjšajo emisije CO2, da omejijo globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in do leta 2025 podvojijo financiranje za prilagajanje podnebnim spremembam.
