Najnovejše UNICEF-ovo poročilo razkriva, da je skoraj polovica – oziroma 1,1 milijarde – otrok na svetu izpostavljena vsaj trem podnebnim nevarnostim sočasno, ki ogrožajo njihovo zdravje, izobraževanje in preživetje. Poročilo opozarja, da se skoraj vsak otrok na svetu sooča z vsaj eno podnebno grožnjo, več kot 4 milijoni otrok pa bi lahko bili izpostavljeni kar šestim podnebnim grožnjam hkrati.
UNICEF-ovo Poročilo o podnebnih tveganjih za otroke 2026 na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov prikazuje izpostavljenost otrok osmim najpogostejšim podnebnim grožnjam: obalnim poplavam, sušam, ekstremni vročini, požarom, vročinskim valovom, rečnim poplavam, peščenim in prašnim viharjem ter tropskim neurjem.
Poročilo prvič natančno razkriva, kje – in kako intenzivno – številne in prekrivajoče se podnebne grožnje vplivajo na otroke in dostop do osnovnih socialnih storitev, od česar so otroci odvisni, ter kako lahko vlade sprejmejo konkretne ukrepe za odziv.
»Življenja otrok še naprej močno obremenjujejo posledice vročinskih valov, gozdnih požarov, suš in poplav,« je povedala izvršna direktorica UNICEF-a Catherine Russell. »Polovica otrok po svetu se danes sooča z vsaj tremi podnebnimi grožnjami hkrati, ki vplivajo na njihovo vsakdanje življenje.«
Suša, ekstremna vročina in vročinski valovi predstavljajo najpogostejšo kombinacijo podnebnih groženj za otroke. Več kot 296 milijonov otrok živi na območjih, kjer se prepletajo vsi trije pojavi. Sledi kombinacija suše, ekstremne vročine in tropskih neurij, ki ogroža več kot 115 milijonov otrok po svetu.
Med najbolj prizadetimi območji je afriška regija Sahel, kjer se več kot 4 milijoni otrok soočajo s trojno grožnjo vročinskih valov, ekstremne vročine ter peščenih in prašnih viharjev. V številnih azijskih državah, kot so Bangladeš, Mjanmar in Pakistan, pa so otroci hkrati izpostavljeni več podnebnim nevarnostim in njihovim hujšim posledicam kot kjer koli drugje na svetu.
Podnebnim pretresom niso izpostavljene le države z nižjimi dohodki. Tudi v Italiji je več kot 6 milijonov otrok izpostavljenih dolgotrajnim vročinskim valovom in suši. Italija hkrati kaže, da lahko pravočasna vlaganja v prilagajanje na podnebne spremembe pomembno zmanjšajo tveganja za otroke, vendar naraščajoča podnebna kriza zahteva še odločnejše ukrepanje.
Poleg osmih najpogostejših podnebnih nevarnosti poročilo analizira tudi izpostavljenost otrok onesnaženemu zraku in malariji – dvema tveganjema, ki sta izrazito občutljivi na posledice podnebnih sprememb. Onesnažen zrak prizadene skoraj vse otroke na svetu, medtem ko je milijarda otrok izpostavljena malariji. Za številne otroke, ki se že soočajo z več podnebnimi grožnjami hkrati, to pomeni še dodatno povečanje tveganja za zdravje in razvoj.
Poročilo predstavlja tudi okvir za analizo različnih vrst tveganj, s katerimi se soočajo otroci. Ta temelji na njihovi izpostavljenosti podnebnim pretresom ter stopnji ranljivosti, ki jo med drugim določa dostop do ključnih storitev, kot so zdravstveno varstvo, pitna voda, izobraževanje in druge osnovne javne storitve. Pristop omogoča analizo tveganj na različne načine – od preučevanja vplivov posameznih ali več sočasnih podnebnih nevarnosti do ocenjevanja tveganj v različnih družbenih sektorjih. Tako razkriva, s kakšnimi grožnjami se otroci soočajo v različnih okoljih in življenjskih okoliščinah.
Kombinacija podnebnih nevarnosti in omejenega dostopa do osnovnih storitev ustvarja posebno visoka tveganja za otroke v državah v razvoju brez izhoda na morje* in krhkih** državah, kot sta Srednjeafriška republika in Čad. Otroci se tam ne soočajo le z več podnebnimi grožnjami hkrati, temveč imajo tudi manj možnosti za zaščito in okrevanje po krizah. Poročilo tudi ugotavlja, da so vsi otroci v 24 majhnih otoških državah*** v razvoju – od Haitija do Vanuatuja – izpostavljeni tropskim neurjem, ki lahko naenkrat ohromijo celotne otoke in delovanje ključnih javnih storitev na njih.
Poročilo opozarja, da bodo brez nujnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov podnebne nevarnosti vse pogostejše in intenzivnejše. To bo dodatno obremenilo javne finance in sisteme ter še bolj ogrozilo dobrobit otrok.
UNICEF poziva vlade, podjetja in druge deležnike, naj sprejmejo nujne ukrepe za zaščito otrokovih pravic pred podnebnimi grožnjami ter za prilagajanje vse večjim posledicam podnebnih sprememb:
- Naj zmanjšajo emisijetoplogrednih plinov in sprejmejo ambiciozne ukrepe za izpolnitev obstoječih mednarodnih zavez, ki temeljijo na najnovejših znanstvenih dognanjih, vključno s pospešenim opuščanjem fosilnih goriv ter pravičnim prehodom na obnovljive vire energije.
- Naj zaščitijo otroke z vključujočimi ukrepi prilagajanja podnebnim spremembam, zmanjševanja tveganja za nesreče ter odzivanja na izgube in škodo, pri čemer naj bo prednostna naloga krepitev odpornosti ključnih javnih storitev. To pomeni, da morajo biti otroci in storitve, ključne za njihovo dobrobit, vključeni v nacionalne načrte prilagajanja na podnebne spremembe, sektorske strategije, sisteme upravljanja tveganj za nesreče ter načrte pripravljenosti in odzivanja. Med takšne ukrepe sodijo razvoj varnih in trajnostnih izobraževalnih ustanov, gradnja podnebno odpornih zdravstvenih ustanov, zagotavljanje prehranske varnosti otrok, vzpostavitev večnamenskih sistemov zgodnjega opozarjanja, ki so prilagojeni potrebam otrok in dostopni storitvam, od katerih so odvisni, ter krepitev učinkovitosti storitev oskrbe z vodo in sanitarij ter sistemov socialne zaščite, ki se lahko hitro odzovejo na krizne razmere.
- Otrokom in mladim naj omogočijo sodelovanje pri oblikovanju podnebnih rešitevz vlaganjem v podnebno izobraževanje, krepitev znanja in veščin ter z zagotavljanjem, da odločevalci in strokovnjaki spoštujejo njihovo pravico, da so slišani, svobodno izražajo svoja stališča in sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na njihova življenja.
»Ta analiza lahko vladam in odločevalcem pomaga pri boljšem načrtovanju ter učinkovitejšem usmerjanju naložb v odporne javne storitve,« je povedala izvršna direktorica UNICEF-a Catherine Russell. »Ko krepimo zdravstvene in izobraževalne sisteme ter izboljšujemo infrastrukturo z mislijo na potrebe otrok, jih ne ščitimo le pred današnjimi podnebnimi grožnjami, temveč tudi prispevamo k varnejši in boljši prihodnosti.«
Da bi bolje razumeli potencialno resnost in pogostost podnebnih groženj, ki jim je otrok lahko izpostavljen skozi svoje življenje, metodologija uporablja verjetnostni model, ki temelji na 100-letni povratni dobi. Takšen pristop zajema ekstremne podnebne dogodke, za katere obstaja velika verjetnost, da se pojavijo v katerem koli letu, ter izpostavlja najpomembnejše nevarnosti, s katerimi se soočajo otroci.
Poročilo analizira izpostavljenost otrok osmim podnebnim grožnjam: obalnim poplavam, sušam, ekstremni vročini, požarom, vročinskim valovom, rečnim poplavam, peščenim in prašnim viharjem ter tropskim neurjem.
Poleg tega obravnava tudi tveganji, ki sta posebej občutljivi na vplive podnebnih sprememb – onesnaženost zraka in bolezni, ki se širijo s prenašalci, kot so komarji in klopi. Poročilo hkrati upošteva tudi ranljivost otrok na sedmih ključnih področjih: dostop do vode, sanitarij in higiene (WASH), prehrana, zaščita otrok, zdravje, izobraževanje, revščina ter preživetje otrok.
V primerjavi z UNICEF-ovim poročilom iz leta 2021 (The Climate Crisis Is a Child Rights Crisis) to poročilo vključuje posodobljene podatke in modele, ki zajemajo širši nabor podnebnih nevarnosti in dejavnikov ranljivosti. Analiza zdaj obsega večino držav in ozemelj po svetu, vključno z majhnimi otoškimi državami v razvoju, ter uporablja pristop sočasnih podnebnih nevarnosti na ravni posameznih slikovnih točk (pikslov), kar omogoča bistveno podrobnejši vpogled v tveganja.
Podatki o podnebnih nevarnostih so na voljo za območja, velika že približno 100 kvadratnih kilometrov, pri nekaterih nevarnostih pa kartiranje dosega ločljivost do 100 metrov. To omogoča natančnejše prepoznavanje območij, kjer so otroci najbolj izpostavljeni podnebnim tveganjem, in boljše načrtovanje ukrepov za njihovo zaščito.
*Države v razvoju brez izhoda na morje (Landlocked Developing Countries – LLDCs) so države v razvoju, ki nimajo neposrednega dostopa do morja. Njihov razvoj pogosto ovirata geografska odmaknjenost od svetovnih trgov ter visoki stroški trgovine in prevoza.
**Krhkost (fragility): OECD jo opredeljuje kot stanje, v katerem so država, institucije ali skupnosti močno izpostavljene tveganjem, hkrati pa nimajo dovolj zmogljivosti za učinkovito odzivanje na njihove posledice. V poročilu so med »krhke države« uvrščene vse države z visoko ali zelo visoko stopnjo krhkosti.
**Majhne otoške države v razvoju (Small Island Developing States – SIDS) so posebna skupina držav, za katere sta značilni majhna površina in geografska odmaknjenost. Njihova ranljivost je povezana predvsem z majhnostjo, izoliranostjo, omejenimi naravnimi viri in izvoznimi možnostmi ter veliko izpostavljenostjo zunanjim gospodarskim pretresom.
