Globalna raven stradanja se je leta 2025 že tretje zaporedno leto zmanjšala, kar dokazuje, da je napredek mogoč. Kljub temu ostajajo dosežene izboljšave krhke, neenakomerno porazdeljene in nezadostne za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030, ugotavlja poročilo Stanje prehranske varnosti in prehrane v svetu 2026 (SOFI), ki ga je danes objavilo pet specializiranih agencij Združenih narodov.
Poročilo ocenjuje, da se je leta 2025 s stradanjem soočalo 7,8 odstotka svetovnega prebivalstva, kar je manj kot 8,1 odstotka leta 2024 in 8,6 odstotka leta 2022. To potrjuje trajen, čeprav počasen napredek. To pomeni, da je leta 2025 zaradi stradanja trpelo približno 645 milijonov ljudi, kar je skoraj 14 milijonov manj kot leta 2024 in 43 milijonov manj kot leta 2022.
Kljub globalnemu napredku okrevanje med regijami ostaja zelo neenakomerno. Azija ter Latinska Amerika in Karibi v zadnjih letih beležijo stalne izboljšave. Nasprotno pa v Afriki danes živi približno 309 milijonov ljudi, ki se soočajo s stradanjem, v primerjavi z 292 milijoni v Aziji. Čeprav se je predhodni naraščajoči trend v Afriki začel umirjati (delež prebivalstva, ki se sooča s stradanjem, se je zmanjšal z 20,3 odstotka leta 2024 na 20 odstotkov leta 2025), ima celina zaradi hitre rasti prebivalstva zdaj največje absolutno število ljudi, ki trpijo zaradi stradanja.
Širši kazalniki dostopa do hrane kažejo podobno sliko. Leta 2025 je po ocenah 25,8 odstotka svetovnega prebivalstva oziroma približno 2,1 milijarde ljudi doživljalo zmerno ali hudo prehransko negotovost, kar pomeni, da so bili občasno prisiljeni sklepati kompromise glede kakovosti ali količine zaužite hrane. To je manj kot 27,1 odstotka leta 2024 in 28,7 odstotka leta 2020, kar pomeni skoraj 86 milijonov manj ljudi kot leta 2024 in 135 milijonov manj kot leta 2020, vendar raven prehranske negotovosti še vedno ostaja višja kot pred pandemijo.
Regionalne razlike ostajajo izrazite. Leta 2025 se je z zmerno ali hudo prehransko negotovostjo soočalo več kot 56,6 odstotka prebivalcev Afrike, v primerjavi z 20,3 odstotka v Aziji, 22,9 odstotka v Latinski Ameriki in na Karibih ter 8,7 odstotka v Severni Ameriki in Evropi. Prehranska negotovost je še naprej pogostejša na podeželju kot v primestnih in mestnih območjih. Nesorazmerno bolj prizadete ostajajo tudi ženske, čeprav se je razlika med spoloma leta 2025 nekoliko zmanjšala.
Napovedi stradanja v luči konflikta na Bližnjem vzhodu
Letno poročilo prinaša tudi posodobljene napovedi glede stradanja v naslednjih petih letih ob upoštevanju konflikta na Bližnjem vzhodu. Glede na to, kako dolgo bo kriza vplivala na rast cen hrane – predvsem zaradi višjih cen energije in gnojil – bi se lahko leta 2030 s stradanjem še vedno soočalo približno 510-520 milijonov ljudi (v primerjavi s 503 milijoni po scenariju, ki ne vključuje konflikta), pri čemer naj bi se skupno število podhranjenih ljudi po svetu zmanjšalo za približno 20 odstotkov. Vendar pa te projekcije ne upoštevajo drugih možnih dejavnikov, ki bi lahko razmere še poslabšali, med njimi posledic ekstremnih vremenskih pojavov, kot je El Niño v letih 2026 in 2027.
UNICEF, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), Mednarodni sklad za razvoj kmetijstva (IFAD), Svetovni program ZN za hrano (WFP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki so pripravile omenjeno poročilo, opozarjajo, da konflikt na Bližnjem vzhodu leta 2026 skupaj z ekstremnimi vremenskimi pojavi ter zmanjševanjem uradne razvojne pomoči in humanitarnega financiranja ogroža napredek pri odpravljanju lakote po svetu.
Počasen napredek pri doseganju svetovnih prehranskih ciljev
Poročilo poudarja, da svetovni napredek na področju prehrane mater in otrok še vedno ni zadosten za izpolnitev mednarodnih zavez, vključno s prehranskimi cilji do leta 2030.
Kazalniki, kot so zaostanek v rasti otrok (kronična podhranjenost), akutna podhranjenost (mršavost), prekomerna telesna teža, nizka porodna teža in izključno dojenje, kažejo le skromne izboljšave, napredek pa je prepočasen za dosego zastavljenih ciljev. Hkrati se slabša stanje glede slabokrvnosti (anemije) pri ženskah, starih od 15 do 49 let, medtem ko se razširjenost debelosti med odraslimi vztrajno povečuje (z 12,1 odstotka leta 2012 na 16,2 odstotka leta 2024) kar je v nasprotju s ciljem, da bi se njeno naraščanje ustavilo do leta 2025.
Le 30,8 odstotka otrok, starih od šest mesecev do dveh let, po svetu uživa prehrano z vsaj minimalno priporočeno raznolikostjo živil, medtem ko je 150 milijonov otrok, mlajših od pet let, še vedno prizadetih zaradi zaostanka v rasti (kronične podhranjenosti).
Tudi na tem področju se napredek med regijami močno razlikuje. Delež otrok z zaostankom v rasti se v Afriki zmanjšuje, Azija pa je na dobri poti, da do leta 2030 doseže zastavljeni cilj. Stopnje izključnega dojenja se izboljšujejo v vseh regijah, za katere so na voljo podatki. Po drugi strani pa se skoraj v vseh regijah poglabljajo razlike pri obvladovanju slabokrvnosti med ženskami, medtem ko se delež otrok s prekomerno telesno težo v Oceaniji hitro povečuje.
Stroški zdrave prehrane
Poročilo SOFI podrobneje obravnava stroške zdrave prehrane, opredeljene kot povprečni najnižji izdatek, potreben za nakup lokalno dostopnih živil, ki zagotavljajo ustrezen energijski vnos in pokrijejo večino potreb po hranilih. Po opredelitvi FAO in WHO je zdrava prehrana tista prehrana, ki je ustrezna, uravnotežena, raznolika in zaužita v zmernih količinah.
Poročilo poudarja, da visoki stroški ostajajo ena največjih ovir za doseganje 2. cilja trajnostnega razvoja – odpravo lakote, vendar samo znižanje stroškov ne bo zadostovalo za izboljšanje kakovosti prehrane in prehranskih izidov.
Na globalni ravni se je leta 2025 povprečni strošek zdrave prehrane povečal na 4,28 dolarja po pariteti kupne moči (PKM) na osebo na dan. Leta 2021 je znašal 3,44 dolarja PKM, leta 2017 pa 2,94 dolarja PKM. Najvišji stroški so bili zabeleženi v Latinski Ameriki in na Karibih, kjer je zdrava prehrana v povprečju stala 4,91 dolarja PKM na osebo na dan.
Hkrati se je zmanjšalo število ljudi, ki si zdrave prehrane ne morejo privoščiti – z 2,97 milijarde ljudi oziroma 37,4 odstotka svetovnega prebivalstva leta 2021 na 2,69 milijarde ljudi oziroma 32,7 odstotka leta 2025.
Vendar pa ta trend prikriva velike regionalne razlike. V Afriki se je dostopnost zdrave prehrane občutno poslabšala, saj si leta 2025 zdrave prehrane ni moglo privoščiti 66,6 odstotka prebivalstva, kar je več kot dvakrat toliko kot v Aziji ter Latinski Ameriki in na Karibih.
Stroški zdrave prehrane se med regijami močno razlikujejo zaradi strukturnih razlik v agroživilskih sistemih. Največji delež stroškov predstavljajo živila živalskega izvora ter sadje in zelenjava, medtem ko škrobna osnovna živila predstavljajo razmeroma majhen delež.
V Afriki največ k stroškom zdrave prehrane prispevajo živila živalskega izvora, medtem ko v Latinski Ameriki in na Karibih največji delež predstavljajo zelenjava.
Pomemben dejavnik cen hrane so prehranske vrednostne verige. Dejavnosti po pridelavi na kmetiji predstavljajo od 70 do 75 odstotkov končne cene, ki jo plačajo potrošniki, pri čemer do 40 odstotkov vseh stroškov nastane v predelavi, logistiki in veleprodaji. Izboljšanje učinkovitosti teh segmentov je zato ključnega pomena, zlasti za znižanje stroškov hitro pokvarljivih živil z visoko hranilno vrednostjo.
Znižanje stroškov zdrave prehrane zahteva ukrepe, prilagojene razmeram posameznih držav, ki bodo hkrati povečali ponudbo hranljivih živil in zmanjšali strukturne stroške v agroživilskih vrednostnih verigah. To vključuje naložbe v infrastrukturo, raziskave in razvoj, namakalne sisteme ter hladne verige, pa tudi reforme subvencij, ukrepov za lažjo trgovino in regulativnih okvirov.
Ciljno usmerjeni ukrepi, ki povečujejo produktivnost, zmanjšujejo izgube in spodbujajo trajnostne prakse, lahko hkrati izboljšajo prehranski položaj prebivalstva, okrepijo odpornost sistemov in prispevajo k doseganju podnebnih ciljev.
»Delo, ki nas čaka do leta 2030, je izjemno obsežno. Toda svet, v katerem zdrava prehrana ne bo več nedosegljiva skoraj vsakemu tretjemu človeku, je svet, ki ga je vredno graditi,« poudarja poročilo.
Izjave
Izvršna direktorica UNICEF-a Catherine Russell:
»Vsak otrok si zasluži priložnost, da raste in razvije svoje potenciale, kar se začne z dostopom do hranljive in cenovno dostopne hrane. To poročilo je resno opozorilo, da prehranski sistemi ne zagotavljajo ustrezne podpore milijonom otrok in družin. Prehrana, zdravstvo, izobraževanje in socialna zaščita morajo delovati z roko v roki, če želimo najranljivejše otroke in ženske zaščititi pred posledicami svetovnih pretresov.«
Generalni direktor FAO-ja QU Dongyu:
»Poročilo kaže, da je napredek mogoč, vendar moramo ukrepati hitreje. Za odpravo lakote in zagotovitev cenovno dostopne zdrave prehrane so potrebni politična zavezanost, trajne naložbe in spodbudne javne politike. Nedavne krize – od naravnih nesreč, kot je bila pandemija Covida-19, do kriz, ki jih povzroča človek, kot so žarišča oboroženih spopadov, vojna v Ukrajini, kriza v Gazi in nedavne motnje v Hormuški ožini – so pokazale tako odpornost agroživilskih sistemov kot tudi potrebo po njihovi nadaljnji krepitvi, da bodo bolje služili najbolj ranljivim prebivalcem sveta, kmetom in potrošnikom.«
Predsednik IFAD-a Álvaro Lario:
»Poročilo SOFI kaže, da stroški zdrave prehrane še naprej naraščajo in da si je skoraj 2,7 milijarde ljudi še vedno ne more privoščiti. Odporne vrednostne verige morajo biti osrednji del rešitve. Naša naloga zdaj je, da dokaze iz poročila SOFI pretvorimo v naložbe – in to s sodelovanjem. Skupaj lahko zgradimo vrednostne verige, tržne sisteme in podeželska gospodarstva, ki bodo zagotovili cenovno dostopno zdravo prehrano za vse.«
Vršilec dolžnosti izvršnega direktorja WFP-ja Carl Skau:
»Za vsako številko v tem poročilu stoji družina, ki se vsakodnevno sooča z vse višjimi stroški hrane. Oboroženi spopadi in podnebni pretresi jih še dodatno potiskajo prek meja njihovih zmožnosti. Skupaj s partnerskimi organizacijami, vladami in lokalnimi skupnostmi moramo še naprej graditi prehranske sisteme, ki bodo odporni na krize in bodo družinam omogočali dostop do hranljive prehrane tudi v najtežjih razmerah. Zdaj potrebujemo trajne naložbe, ki bodo ustrezale obsegu izzivov.«
Generalni direktor WHO-ja dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus:
»Pozdravljamo jasen napredek pri zmanjševanju stradanja, vendar zdrava prehrana za enega od treh ljudi po svetu še vedno ostaja cenovno nedostopna. Debelost narašča, napredek na področju prehrane mater in otrok pa zastaja. Vemo pa, kateri ukrepi delujejo: politike, ki omogočajo, da je zdrava prehrana najlažja izbira, spodbujanje dojenja, označevanje hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže, obdavčitev nezdravih izdelkov ter zaščita otrok pred škodljivim trženjem. Zdrava prehrana ni razkošje – je temelj zdravja in mora biti dostopna vsakomur.«
