Sudan doživlja napad, kakršnemu v svoji zgodovini še ni bil priča: otroke hkrati ogrožajo droni in suša.
V zadnjem tednu oktobra ni minil niti en dan, da ne bi oboroženi droni napadli katero od elektrarn v Sudanu. V enem mesecu je bilo zadetih kar 15 elektrarn. Hkrati se Sudan že sooča s posledicami pojava El Niño, o katerem se vrstijo opozorila po vsem svetu. Škoda je že vidna. Četudi bo morda vendarle deževalo, to ne bo odpravilo posledic suše, saj se je obdobje za setev žit, kar bi zagotovilo žetev v sezoni 2026–2027, večinoma že izteklo. Napadi z droni pa se medtem nadaljujejo.
Ponavljajoči se napadi so prizadeli ključne objekte v sudanskem elektroenergetskem omrežju. Napadi so pogosti in se širijo na vse več območij, kar pomeni resno zaostrovanje napadov na civilno infrastrukturo.
Naj pojasnim, zakaj je kombinacija dronov in suše tako smrtonosna za otroke. V Sudanu elektrika pomeni pitno vodo. Ko droni zadenejo elektrarno, se vodne črpalke ustavijo, prav tako tudi čiščenje vode. Družine so prisiljene poiskati druge vire vode, ki so dragi in zdravstveno oporečni. Bolezni se širijo. V nekaterih najtežje dostopnih skupnostih, tudi med družinami, ki so razseljene znotraj države, se ponovno pojavljajo žarišča kolere.
Ogroženo je tudi hlajenje, potrebno za varno shranjevanje cepiv in zdravil. Kmetje ostajajo brez možnosti namakanja, saj črpalke delujejo na elektriko, hkrati pa pomanjkanje goriva močno ovira njihovo delo. Pridelek je vse slabši, cene še naprej rastejo, hrana pa za vse več družin postaja vse manj dosegljiva. Začaran krog se sklene – in postane smrtonosen.
Vse to se dogaja med tem, ko naj bi letos v Sudanu po ocenah kar 825.000 otrok, mlajših od pet let, trpelo za hudo akutno podhranjenostjo – najnevarnejšo obliko podhranjenosti, ki lahko vodi v smrt.
Letos sta bili v Sudanu dve tretjini vseh smrtnih žrtev in ranjenih med otroki posledica napadov z droni. Vojna se širi na območja, ki so nekoč veljala za varna. Ljudje tukaj govorijo o treh stvareh: varnosti, izobraževanju in vodi. Oboroženi droni jim jemljejo vse troje.
Prejšnji teden sem v taboriščih srečal otroke, ki so v tej vojni ostali brez rok. Burie je najstnik. Eksplozija mu je poškodovala obe roki. Živi v šotoru. Povedal mi je: »To moram sprejeti tako, kot je.« Dopoldne se uči na daljavo, popoldne pa s pohabljenima rokama nabira travo za živali. Pri tem mu pomagajo prijatelji.
Takšen je Sudan. Trpljenje ne pojenja, razmere so uničujoče, a Sudanci kljub vsemu še naprej stojijo drug ob drugem in si pomagajo.
Pomoč prihaja in njen obseg je izjemen. UNICEF v tesnem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in partnerskimi organizacijami zagotavlja zdravljenje za več sto tisoč otrok z najnevarnejšo obliko podhranjenosti. Pomagali smo zagotoviti zdravstveno oskrbo za več kot 2,5 milijona ljudi in milijone otrok cepili proti smrtonosnim boleznim. Obnovili smo vodovodne sisteme in jih opremili s solarnimi sistemi, s čimer smo pomagali zagotoviti nemoteno oskrbo s čisto pitno vodo za skoraj 8 milijonov ljudi. Milijonom otrok smo pomagali, da so se vrnili k učenju. Poleg tega smo za 1,5 milijona otrok in družin zagotovili zaščito ter podporo na področju duševnega zdravja in psihosocialno pomoč.
Toda ob tolikšnem številu sočasnih kriz so zmogljivosti vseh, ki pomagajo, že na skrajni meji. UNICEF-ov odziv v Sudanu je financiran le v tretjini potrebnega obsega. Ljudje v Sudanu kažejo izjemno moč in vztrajnost, vendar samo dobra volja ne more zagotoviti, da bodo zmogli vztrajati.
UNICEF poziva k trem nujnim ukrepom.
Prvič, končati je treba nasilje nad otroki ter napade na elektrarne, vodovodne sisteme in drugo civilno infrastrukturo, od katere so odvisni prebivalci.
Drugič, zagotoviti je treba varen dostop do prebivalstva prek bojnih linij. Vsi, ki imajo vpliv, morajo zaščititi otroke in druge civiliste ter ustaviti dobavo orožja.
Tretjič, zagotoviti je treba nujno, dolgoročno in prilagodljivo financiranje, da bodo lahko še naprej delovale ključne storitve: oskrba s čisto pitno vodo, zdravljenje podhranjenih otrok, zdravstvena oskrba, izobraževanje in zaščita otrok.
Že tri leta in pol svet na trpljenje sudanskih otrok odgovarja z molkom. Kaj se še mora zgoditi, da bi ukrepali? Ali morajo sudanski otroci najprej doživeti eksistencialno grožnjo, preden bo svet sploh pozoren nanje? Ta grožnja je že tukaj. Ko zmanjka elektrike, se ustavijo vodne črpalke. Ko ni težko pričakovanega dežja, pride do pomanjkanja hrane. Sudanski otroci se zdaj soočajo z obema grožnjama hkrati. Če bo svet še naprej čakal, da se razmere še poslabšajo, bo na koncu čakal ob njihovih grobovih.
UNICEF Slovenija zbira donacije za pomoč podhranjenim otrokom v državah v razvoju. Pomagati je mogoče s poslanim SMS-om HRANA10 na 1919 ali z donacijo na unicef.si.
