Že več kot tri mesece otroci v Libanonu doživljajo, kar ne bi smel doživljati noben otrok. Mnogi so morali svoje domove zapustiti večkrat, bili so neposredne priče nasilju, izgubili so bližnje ter bili priča razdejanju njihovih šol, skupnosti in občutka varnosti.
V več kot 100 dneh zaostrenih sovražnosti – od 2. marca – je bilo v Libanonu ubitih 247 otrok, 992 pa ranjenih, kar pomeni, da je bilo vsak dan v povprečju ubitih ali ranjenih 12 otrok. Za temi pretresljivimi številkami se skrivajo življenja, ki so bila prekinjena ali za vedno spremenjena, ter družine, ki se soočajo z globoko izgubo, travmo in negotovostjo.
Sami podatki ne morejo prikazati celotnega obsega krize. Poleg smrtnih žrtev in ranjenih med otroki, je bilo moteno odraščanje cele generacije otrok. Njihov občutek varnosti – ki ga vsak otrok potrebuje za rast in razvoj – ostaja močno omajan.
Ob ponovnem upanju, da se bodo sovražnosti ustavile, otroci potrebujejo več kot le konec nasilja. Potrebujejo zaščito, trajno podporo za zagotovitev ponovnega dostopa do osnovnih storitev ter jasno in zanesljivo pot do okrevanja in varnejše prihodnosti.
Zaradi obsežnega uničenja je velik del države še prizadet, vključno z domovi, šolami in osnovnimi storitvami – med njimi je tudi infrastruktura za vodo, sanitarije in higieno – kar dodatno poglablja že tako velike humanitarne potrebe.
Več kot 770.000 otrok doživlja povečano stisko zaradi ponavljajoče se izpostavljenosti nasilju, izgubam in razseljenosti. Mnogi se zaradi nadaljnjih spopadov in nevarnosti neeksplodiranih ubojnih sredstev še vedno ne morejo vrniti domov.
Obseg telesnih in psiholoških posledic, ki smo jim priča, je nesprejemljiv, otroci pa še naprej plačujejo visoko ceno tega konflikta. Končanje nasilja je nujno za ponovno vzpostavitev dostopa do izobraževanja in drugih osnovnih storitev ter za zagotovitev poti do okrevanja in varnejše prihodnosti. Resnični stroški te krize se ne bodo merili le v danes izgubljenih življenjih, temveč tudi v izgubljenih priložnostih za prihodnost. Brez trajne podpore bodo številni otroci posledice te vojne nosili še vrsto let.
UNICEF ponovno poziva k takojšnji in trajni prekinitvi sovražnosti. Otroke je treba zaščititi pred nadaljnjimi škodljivimi posledicami nasilja, šole, bolnišnice, vodovodne sisteme in drugo civilno infrastrukturo pa nujno zavarovati. Zagotoviti je treba humanitarni dostop in spoštovati mednarodno pravo.
Najpomembneje pa je, da morajo otroci v Libanonu dobiti priložnost ne le preživeti to krizo, temveč si po njej tudi opomoči ter si znova zagotoviti prihodnost, ki jo je konflikt postavil pod vprašaj.
UNICEF Slovenija zbira sredstva za pomoč otrokom v krizi na Bližnjem vzhodu. Pomagate lahko:
- pošljite SMS UNICEF10 na 1919 in darujte 10 evrov,
- darujte na www.unicef.si/doniraj/kriza-bliznji-vzhod
