Nova anketa U-Reporta, ki je nastala v sklopu projekta Otroški svet, razkriva, kako pogosto imajo mladi možnost sodelovati pri odločanju o stvareh, ki vplivajo na njihova življenja, ter kaj jih pri tem spodbuja oziroma ovira. Rezultati kažejo precej jasno sliko: mladi si želijo biti vključeni, vendar imajo občutek, da se njihovega mnenja pri odločanju še vedno ne upošteva dovolj in da njihov glas ne šteje.
Otroški svet je projekt, ki poteka pod okriljem Mreže za otrokove pravice. Nosilka projekta je Zveza prijateljev mladine Slovenije, partnerja pa sta UNICEF Slovenija ter Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija. Otroški svet bo otrokom omogočal, da povedo svoje mnenje o temah, ki vplivajo na njihovo življenje, ter da jih pri tem slišijo tudi odločevalci. Otroci si bodo prizadevali za vzpostavitev rednega in dolgoročnega sodelovanja z ministrstvi ter za sprejem Nacionalne strategije o participaciji otrok.
K oblikovanju Otroškega sveta bodo prispevali tudi rezultati nove ankete.
»Če se tako ali tako nič ne spremeni, zakaj bi sodeloval?«
Le 8 % mladih v omenjeni anketi meni, da jih odrasli vključujejo že na začetku odločanja, medtem ko jih 34 % pravi, da jih odrasli za mnenje vprašajo pogosto, vendar ne vedno. Večina pa pravi, da te možnosti sploh nima oziroma le redko lahko izrazijo svoje mnenje o zadevah, ki vplivajo nanje.
Še bolj zgovoren je odgovor na vprašanje, ali se je mladim že zgodilo, da so povedali svoje mnenje odraslim, pa se potem ni nič zgodilo. Kar 77 % jih je odgovorilo, da se jim je to zgodilo večkrat, dodatnih 16 % pa enkrat. Le 4 % mladih pravijo, da je bilo njihovo mnenje upoštevano.
Rezultati ankete kažejo, da največja ovira za sodelovanje mladih ni pomanjkanje zanimanja, temveč pomanjkanje zaupanja v učinkovitost njihovega sodelovanja.
42 % mladih meni, da je največji razlog za njihovo nevključevanje občutek, da se tako ali tako nič ne spremeni. 21 % jih pravi, da jih nihče ne vpraša za mnenje, 13 % ne ve, kako se vključiti, 12 % pa jih meni, da nimajo dovolj informacij o temah.
To kaže na pomemben začaran krog: če mladi večkrat povedo svoje mnenje, vendar ne dobijo povratne informacije ali ne vidijo sprememb, lahko hitro dobijo občutek, da sodelovanje nima smisla. Zato ni dovolj, da mlade zgolj vprašamo za mnenje. Pomembno je tudi, da jim povemo, kaj se je z njihovim mnenjem zgodilo.
Mladi si želijo sodelovati – vendar kot enakovredni sogovorniki
Kljub temu rezultati ankete nikakor ne kažejo, da mladi niso zainteresirani za sodelovanje. Prav nasprotno. Če bi jih povabili k sodelovanju pri pripravi novega zakona ali pravil, ki vplivajo nanje, bi se 40 % mladih počutilo navdušeno, 46 % pa zainteresirano, vendar ne bi vedeli, kako sodelovati. To pomeni, da je kar 86 % mladih odprtih za sodelovanje.
Pri tem je mladim najpomembneje, da jih odrasli obravnavajo kot enakovredne sogovornike – tako je odgovorilo 44 % sodelujočih. 18 % jih želi predvsem, da jih odrasli zares poslušajo, 15 % pa, da jim povedo, kaj bodo naredili z njihovim mnenjem.
Sporočilo je zato precej jasno: mladi ne želijo biti vključeni zgolj zato, da lahko odrasli rečejo, da so jih vprašali za mnenje. Želijo biti slišani in obravnavani kot sogovorniki, katerih mnenje ima težo.
Kaj bi mlade najbolj spodbudilo k sodelovanju?
Največji motivator je ponovno zaupanje v učinek njihovega sodelovanja. 45 % mladih bi najbolj spodbudilo vedenje, da lahko njihovo mnenje nekaj spremeni. Sledijo jasne informacije in razlaga teme (20 %), možnost sodelovanja na način, ki jim ustreza, na primer prek spleta ali anonimno (14 %), ter občutek, da sodelujejo tudi drugi mladi (14 %).
To je pomemben napotek za vse, ki želijo mlade vključevati v odločanje: mladim je treba dati ne le prostor za govor, ampak tudi informacije, možnosti za sodelovanje in predvsem jasen odgovor, kaj je njihov glas dosegel.
Šola je tema, pri kateri želijo mladi največ besede
Če bi lahko odločali o eni stvari, ki vpliva na mlade v Sloveniji, bi največ mladih izbralo šolo in izobraževanje (39 %). Sledijo prosti čas, šport in druženje (16 %) ter duševno zdravje in počutje mladih (16 %).
To kaže, da mladi želijo sodelovati predvsem pri vprašanjih, s katerimi se srečujejo vsak dan in ki neposredno oblikujejo njihovo življenje.
Kaj mora ponuditi Otroški svet?
Za mlade je najpomembneje, da odrasli njihove predloge res upoštevajo (31 %). 25 % jih kot najpomembnejše izpostavlja povratno informacijo o tem, kaj se je zgodilo z njihovimi predlogi, 20 % pa, da so vključeni tudi mladi, ki običajno niso slišani. Prav slednje je pomemben izziv. Če želimo, da sodelovanje mladih res predstavlja glas otrok in mladih v Sloveniji, ne sme biti omejeno zgolj na tiste, ki so že aktivni, samozavestni ali imajo lažji dostop do odločevalcev. Slišani morajo biti tudi tisti, ki se običajno ne vključujejo.
Odrasli se moramo naučiti predvsem poslušati
Mladi so odgovarjali tudi na vprašanje, kaj bi se morali odrasli še naučiti, da bi bolje poslušali in razumeli otroke ter jim omogočili več sodelovanja.
Največ, 35 % mladih, meni, da bi morali odrasli bolje poslušati otroke, ne da bi jih takoj obsojali ali prekinjali. 17 % jih želi več pogovorov z otroki in mladimi ter več vključevanja v odločitve, 16 % pa meni, da morajo odrasli znati ustvariti okolje, v katerem se otroci počutijo varno in sprejeto. Tudi tu je sporočilo preprosto: participacija se začne s poslušanjem.
»Ne odločajte o mladih brez mladih.«
Ko so mladi dobili možnost, da ljudem, ki sprejemajo odločitve o mladih, pošljejo eno samo sporočilo, je bil odgovor izrazit. Kar 44 % jih je izbralo: »Ne odločajte o mladih brez mladih.«
Sledila so sporočila, da imajo mladi ideje in rešitve ter naj jih odločevalci vključijo (17 %), naj jih vprašajo prej in ne šele na koncu (19 %) ter naj jih poslušajo in jim povedo, kaj se je zgodilo z njihovimi idejami (16 %).
Rezultati ankete tako potrjujejo, da mladi želijo sodelovati pri oblikovanju odločitev, ki vplivajo na njihovo življenje. Hkrati pa od odraslih pričakujejo nekaj zelo konkretnega: da njihovo sodelovanje ne bo zgolj formalnost.
Ideja Otroškega sveta je prav to – ustvariti prostor, kjer bodo otroci in mladi lahko izrazili svoje mnenje, predlagali teme, sodelovali v pogovorih z odločevalci in dobili povratno informacijo o tem, kaj se je z njihovimi predlogi zgodilo. Kajti »nič o mladih brez mladih« ne sme ostati le slogan. Postati mora način sprejemanja odločitev.
UNICEF-ova globalna platforma U-Report je bila ustvarjena z namenom spodbujanja participacije otrok in mladih. V 104 državah sveta deluje že več kot 39 milijonov U-Reporterjev. Ti preko aplikacij za klepet (Facebook, Instagram, Viber …) brezplačno in anonimno podajajo svoja mnenja, UNICEF pa z odgovori spodbuja odrasle, da sprejemajo odločitve v korist otrok.
V Sloveniji U-Report deluje pod okriljem UNICEF-a Slovenija, s sofinanciranjem ministrstva za digitalno preobrazbo in s podporo članov uredniške skupine, imenovane U-Skupina, v kateri so zastopani tudi otroci in mladi.
Program Na meni je! sofinancira Urad za Mladino, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Projekt Otroški svet je del programa Impact4values 2.0. Financirano s strani Evropske unije. Poteka bo od oktobra 2025 do septembra 2027. Nosilka projekta je Zveza prijateljev mladine Slovenije, partnerja sta UNICEF Slovenija ter Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.
Vir podatkov: UNICEF Slovenija (2026). U-Report: https://slovenija.ureport.in/opinion/4312/
Rezultati ankete odražajo mnenja, ki so jih posredovali U-Reporterji in niso reprezentativni za otroke in mlade po vsem svetu ali za posamezno državo oz. regijo. UNICEF Slovenija si prizadeva okrepiti glas otrok in mladih, zato lahko preko U-Reporta posredujejo svoje izkušnje in stališča. U-Report pri pridobivanju mnenj ne uporablja statističnih metod za reprezentativnost vzorca. Priporočeno je, da se rezultati ankete uporabljajo kot dodaten vir, ki podkrepi statistično zanesljivejše metode zbiranja podatkov.
