Razmere na severu Gaze so izjemno težke. Ponovno prisilno množično razseljevanje prebivalcev, stopnjevanje spopadov in vojaške ovire več sto tisoč otrokom in družinam onemogočajo dostop do življenjsko pomembne humanitarne pomoči.
Število tovornjakov s humanitarno pomočjo, ki vstopajo na sever, se je drastično zmanjšalo, kar prebivalstvo, ki je že tako na robu moči, potiska v še večje trpljenje. Od začetka oktobra je severno Gazo doseglo le 80 tovornjakov, medtem ko je v enakem obdobju v septembru na to območje prispelo več kot 460 tovornjakov. Za 400.000 ljudi, ki so ujeti na severu, in med katerimi je večina otrok in žensk, to pomeni katastrofalno zmanjšanje humanitarne pomoči.
Zgodbe s terena so strašljive in srce parajoče. Družinam primanjkuje hrane, vode je zelo malo, osnovnih sanitarnih in higienskih pripomočkov pa ni več na voljo. Tragična so poročila o opečenih, ubitih in pohabljenih otrocih. Podhranjenost na severu Gaze je dosegla alarmantno raven, zdravljenje več kot 2.000 otrok pa je najverjetneje prekinjeno. Vsak zamujeni dan zdravljenja je lahko zanje usoden.
Najnovejša analiza prehranske varnosti (IPC) potrjuje naše najhujše strahove za otroke na severu Gaze. Skoraj 1 od 5 otrok trpi zaradi podhranjenosti, zaradi česar je ogroženo njihovo življenje. To je posledica dolgotrajnega pomanjkanja hrane, vode in osnovne pomoči, vključno s hrano in prehranskimi dodatki za majhne otroke. Če se bodo intenzivni spopadi, prisilno razseljevanje in nadaljnje blokade humanitarne pomoči nadaljevali, se bo tveganje za lakoto v prihodnjih mesecih hitro povečalo.
Ta grozljiva katastrofa lahko povzroči izgubo neštetih mladih življenj, če ne bo zagotovljen takojšen in neoviran dostop humanitarne pomoči do prebivalcev. Svet mora ukrepati takoj, da prepreči, da bi ta katastrofa prerasla v lakoto neobvladljivih razsežnosti.
Prejšnji mesec sem bil v Gazi, kjer sem se med drugim srečal z zdravstvenimi delavci v bolnišnici Kamal Adwan – edini ustanovi na severu s pediatričnim oddelkom, kjer se kritično bolni otroci zdravijo v vedno bolj obupnih razmerah. Novorojenčki v inkubatorjih, otroci z življenjsko ogrožajočimi stanji in bolniki na intenzivni negi so v veliki nevarnosti, saj zmanjkuje medicinskih pripomočkov, bolnišnica pa se trudi delovati brez goriva in pitne vode.
Travme, ki jih doživljajo ti otroci, so nepredstavljive. Mnogi so bili že večkrat razseljeni, vedno znova so bili prisiljeni zapustiti svoje domove in nikjer niso našli varnega prostora. Še posebej ranljivi so otroci s posebnimi potrebami ali z zdravstvenimi težavami, ki se zaradi zaostrovanja spopadov soočajo z življenjsko nevarnostjo. Za te otroke so pomanjkanje varnega zavetja, zdravstvene oskrbe in osnovnih potrebščin prava nočna mora.
Blokada je skoraj popolnoma ustavila tudi komercialni promet, na severu tržnice in trgovine ne obratujejo več. Humanitarna pomoč sama po sebi ne more zadovoljiti potreb celotnega prebivalstva – otroci in družine morajo imeti dostop do dobrin preko komercialnih kanalov, da lahko preživijo.
UNICEF poziva k takojšnji odpravi omejitev humanitarne pomoči na severu Gaze, ponovni vzpostavitvi komercialnega prometa, odobritvi dodatnih poti za varen prevoz tovora, zaščiti humanitarnih delavcev in neoviranemu dostopu humanitarne pomoči do tistih, ki jo potrebujejo. Omejitve pomoči je treba nemudoma odpraviti, da bi otrokom zagotovili hrano, vodo, pripomočke za higieno in zdravstveno oskrbo, ki jo nujno potrebujejo. Brez takojšnjega ukrepanja tvegamo izgubo celotne generacije zaradi vzrokov, ki jih je sicer mogoče preprečiti: zaradi lakote, bolezni in pomanjkanja osnovnih zdravstvenih storitev.
UNICEF si prizadeva tudi, da Agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu (UNRWA) ostane na terenu kot nepogrešljiv in nenadomestljiv del humanitarnega odziva. Že od začetka stopnjevanja konfliktov pred več kot enim letom je UNRWA ključna pri zagotavljanju življenjsko pomembne pomoči palestinskemu prebivalstvu, ki je močno odvisno od njenih storitev.
Neuspeh pomeni, da bodo otroci v Gazi prepuščeni nepredstavljivi usodi. Čas se izteka, a še vedno lahko ukrepamo.
