Električni skiroji in skuterji so postali del vsakdanjega življenja, vendar lahko nepremišljena vožnja ogroža tako njihove uporabnike kot pešce in druge udeležence v prometu. Rezultati ankete U-Report, v kateri so mladi izrazili svoja opažanja in mnenja o nevarni vožnji, kažejo na zaskrbljujoč razkorak med praktičnostjo teh prevoznih sredstev in občutkom varnosti v prometu.
Kar 85 % anketirancev meni, da nekateri mladi v Sloveniji z električnimi skiroji in skuterji vozijo prehitro, 73 % anketirancev pa se ob njih kot pešci ne počuti varno.
Pločniki in skupne površine so največji vir skrbi
Mladi nevarno vožnjo zaznavajo predvsem na površinah, kjer se srečujejo različni udeleženci v prometu. Kar 43 % jih meni, da je problematična povsod, kjer prihaja do takšnih stikov, 30 % pa kot najbolj problematične izpostavlja pločnike in druge površine, kjer je veliko pešcev. To kaže, da skrb ni omejena zgolj na posamezne lokacije, temveč na varnost v prostoru, ki si ga delijo pešci, kolesarji, vozniki avtomobilov in uporabniki električnih skirojev ter skuterjev.
Pri nevarni vožnji mladi najpogosteje opažajo vijuganje med pešci ali vožnjo po površinah, namenjenih pešcem (26 %), prehitro vožnjo po naseljih (18 %) ter dirkanje in tekmovanje s prijatelji (18 %). 13 % mladih kot težavo izpostavlja neupoštevanje prometnih pravil, 11 % vožnjo brez čelade, 8 % pa vožnjo v dvoje na vozilu, ki temu ni namenjeno.
Da ne gre zgolj za opažanja, temveč tudi za osebne izkušnje, kaže podatek, da je 31 % mladih v zadnjem letu že doživelo neprijetno izkušnjo, ki jo je povzročil voznik električnega skiroja ali skuterja, ki ni upošteval pravil.
Zakaj nekateri tvegajo? Da bi izpadli kul pred prijatelji.
Po mnenju mladih nevarna vožnja ni povezana le s hitrostjo, temveč tudi z vplivom vrstnikov in željo po dokazovanju. Največ mladih (47 %) meni, da nekateri mladi tvegajo, ker želijo pred prijatelji izpasti kul. Petina (20 %) jih kot razlog navaja zabavo, povezano s hitrostjo in adrenalinom, 15 % pa meni, da vozniki ne razmišljajo o tem, da lahko s svojim ravnanjem ogrozijo druge.
Vpliv družbe se pokaže tudi v tem, kako se vrstniki odzovejo na nevarno vožnjo. Več kot tretjina mladih (36 %) opaža, da drugi nevarnega voznika posnemajo in se začnejo tudi sami dokazovati, 15 % pa jih meni, da prijatelji nevarno vožnjo celo spodbujajo z nagovarjanjem k še večji hitrosti. Četrtina (25 %) pravi, da večina nevarno vožnjo preprosto ignorira, le 4 % pa jih navaja, da nekdo voznika opozori, naj se umiri.
Rezultati tako opozarjajo na pomembno vlogo vrstnikov. Če je nevarna vožnja način pridobivanja pozornosti ali dokazovanja pred družbo, lahko prav odziv prijateljev vpliva na to, ali se bo takšno vedenje nadaljevalo ali ustavilo.
Mladi si želijo več nadzora in višjih kazni
Na vprašanje, kdo bi moral največ prispevati k varnejši vožnji, je največ mladih (37 %) odgovornost pripisalo mladim, ki uporabljajo električne skiroje in skuterje. Skoraj tretjina (29 %) meni, da je prizadevanje za večjo varnost odgovornost vseh skupaj, 21 % pa jih največjo vlogo pripisuje policiji in drugim pristojnim organom. 13 % jih izpostavlja starše in skrbnike.
Ko gre za konkretne ukrepe, so odgovori še bolj izraziti: kar 53 % mladih meni, da bi k zmanjšanju nevarne vožnje najbolj pripomogla večji nadzor in višje kazni. 14 % jih kot najučinkovitejši ukrep navaja več varnih površin za različne udeležence v prometu, 12 % pa več vsebin, ki prikazujejo resnične posledice prometnih nesreč. 8 % jih podpira več ozaveščanja v šolah in na družbenih omrežjih, 12 % pa več odgovornosti staršev.
Sporočilo mladih je jasno: za varnejše poti so potrebni tako odgovorno ravnanje posameznikov kot ustrezni ukrepi pristojnih. Ozaveščanje je pomembno, vendar si sodelujoči želijo tudi konkretnih posledic za nevarno vožnjo.
Varnejši promet se začne pri vsakem od nas
Rezultati U-Report ankete kažejo, da mladi nevarno vožnjo z električnimi skiroji in skuterji prepoznavajo kot problem, ki vpliva na občutek varnosti v javnem prostoru. Posebej pomembni so vpliv vrstnikov, vožnja med pešci in pričakovanje učinkovitejšega nadzora.
Odgovornost za varnejše poti zato ne sme ostati le na plečih posameznih voznikov. Pomembni so spoštovanje prometnih pravil, prilagojena infrastruktura, dosledno ukrepanje pristojnih ter okolje, v katerem je opozorilo prijatelju sprejeto kot odgovorno ravnanje, ne pa kot ovira za zabavo.
Hitrost ni dokaz poguma, nevarna vožnja pa ni način dokazovanja. Z upoštevanjem pravil in odgovornim ravnanjem lahko vsak prispeva k temu, da bodo poti varnejše za vse.
