V zadnjih dveh tednih je bilo v zračnih napadih, napadih z brezpilotnimi letalniki in streljanju po vsem območju Gaze kljub dogovorjeni prekinitvi ognja po poročilih ubitih pet dečkov in dve deklici, najmanj 33 otrok pa je bilo hudo ranjenih. Zaradi poškodb, ki so jih utrpeli že prej, sta umrla še dva dečka.
Od dogovora o prekinitvi ognja je minilo nekaj več kot leto dni, vendar je bilo v tem času po poročilih ubitih več kot 340 otrok, na stotine drugih pa je bilo ranjenih.
Te grozljive številke, zlasti za družine, ki žalujejo za svojimi otroki, nikakor ne ustrezajo predstavi o prekinitvi ognja, kakršno ima večina ljudi.
Novo poročilo UNICEF-a, objavljeno danes, razkriva osupljive človeške posledice vojne, ki še naprej uničujoče vpliva na otroke ter jim jemlje življenja, otroštvo in prihodnost.
Približno 800.000 otrok je razseljenih. Večina jih živi v šotorih ali v bombardiranih stavbah.
Po ocenah je med vojno in v času prekinitve ognja v Gazi okoli 60.000 otrok izgubilo enega ali oba starša, ki sta bila ubita.
Skoraj vsak otrok potrebuje določeno obliko psihosocialne podpore, da bi si lahko opomogel.
Zdaj, ko se znova bliža zima, te otroke čaka že četrto leto boja za preživetje v skrajno težkih razmerah. Živijo v poškodovanih šotorih, brez ustreznih sanitarnih razmer, stisnjeni v premajhne prostore, kjer si družine skušajo urediti vsaj zasilno zatočišče.
Prekinitev ognja je sicer omogočila dostavo več humanitarne pomoči in komercialnega blaga na območje Gaze, izboljšale pa so se tudi razmere na področju prehranske varnosti. A posledice vojne prežemajo vse vidike vsakdanjega življenja otrok v Gazi in določajo: kje spijo, kaj jedo, ali se lahko izobražujejo, ali se počutijo dovolj varne za igro in ali so njihovi najbližji še vedno ob njih.
Takšna je tudi zgodba 16-letne Norhan, ki so jo pred kratkim srečali moji sodelavci. Njeno mamo so ustrelili, ko je bila v osmem mesecu nosečnosti. Mama je rodila otroka, naslednji dan pa umrla. Norhanin oče je invalid, zato zdaj v celoti sama skrbi za svojo enoletno sestrico Narjis. Dneve preživlja med gospodinjskimi opravili doma, kuhanjem in igro z Narjis. Njeni trije drugi sorojenci obiskujejo učni center, ki ga podpira UNICEF. Norhan jim po pouku pomaga pri učenju. Kot pravi sama: “Morda bodo tako vendarle imeli prihodnost.”
Od dogovora o prekinitvi ognja se je k izobraževanju vrnilo več kot 560.000 otrok, tudi s pomočjo več kot 200 učnih centrov, ki jih podpira UNICEF. Letos je UNICEF več kot 380.000 ljudem zagotovil denarno pomoč, ki pomeni rešilno bilko. Še naprej pa zagotavlja tudi čisto pitno vodo za 1,2 milijona ljudi, odvaža trdne odpadke in dostavlja medicinski material.
To delo je ključnega pomena in rešuje življenja. Vendar smo še daleč od tega, da bi bile življenjsko pomembne storitve ponovno vzpostavljene v potrebnem obsegu in delovale tako, kot bi morale.
To velja tudi za sanitarno infrastrukturo in kanalizacijske sisteme. Vseh šest čistilnih naprav za odpadne vode še vedno ne deluje.
Večina neprečiščene odpadne vode se črpa neposredno v morje, kar vpliva na obalno območje več kilometrov naokoli.
Na številnih mestih se zadržuje odpadna vode, med drugim v zadrževalnem bazenu za meteorno vodo Šejk Radvan, ki je napol poln. Ker se zimsko deževje hitro približuje, nam zmanjkuje časa, da bi vodo izčrpali.
Tako kot smo opozarjali že pred letom dni, bi lahko onesnažena voda prestopila bregove in zalila stanovanjska območja nižje po območju ter s tem resno ogrozila življenja otrok in njihovih družin. Otroci so se v preteklosti že utopili v vodi, onesnaženi s kanalizacijskimi odplakami.
Bazen bi bilo mogoče izprazniti v dveh tednih, vendar Izrael še ni dovolil vstopa potrebne opreme v Gazo.
Potrebe so ogromne, razpoložljiva sredstva pa še zdaleč ne zadostujejo. Prav zato so ključnega pomena prožna, predvidljiva in dolgoročno zagotovljena sredstva ter financiranje, če želimo doseči otroke in njihove družine.
Družine, ki živijo v poškodovanih zatočiščih in prenatrpanih naseljih za razseljene osebe, so vse bolj zaskrbljene, ali bodo njihovi otroci preživeli hud mraz in deževje.
Kljub vsemu pa otroci, kot vedno, ohranjajo upanje. Norhan si želi postati farmacevtka. Teh sanj še ni opustila, vendar ne pričakuje, da jih bo lahko uresničila.
Otroci v Gazi si želijo prihodnosti, v kateri bodo lahko preprosto živeli svoje otroštvo, tako kot jim to pripada. Da bi to postalo resničnost, otroci takoj zdaj potrebujejo resnično prekinitev ognja in celovito uresničitev mirovnega načrta.
Otroci potrebujejo varnost in zaščito, ne glede na to, ali živijo na območju Gaze, na Zahodnem bregu ali v Izraelu.
Otroci potrebujejo priložnost za okrevanje in postopno celjenje posledic preživetih travm ter vrnitev v normalno življenje.
Za to morajo države članice ZN postaviti otroke na prvo mesto.
Izraelske oblasti morajo omogočiti vstop materiala, opreme in tehničnih sredstev, potrebnih za obnovo infrastrukture in ponovno vzpostavitev osnovnih storitev. Tudi storitev, ki še delujejo, ne bo mogoče ohraniti v delovanju brez obsežnejših dobav rezervnih delov, generatorjev in motornega olja.
Vse strani v konfliktu morajo spoštovati pogoje prekinitve ognja, Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 2803 ter svoje obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu.
Predvsem pa moramo prisluhniti otrokom v Gazi.
Za otroke okrevanje pomeni vrnitev v šolo, preživljanje časa s prijatelji in družino, zatočišče, ki ohranja njihovo dostojanstvo, varno igro, dostop do zdravstvene oskrbe, ko jo potrebujejo, ter ponovno pridobitev občutka stabilnosti in možnosti za običajno otroštvo.
Takšna mora biti prihodnost palestinskih otrok.
Otroci v Gazi so trpeli že veliko preveč in predolgo.
UNICEF Slovenija zbira donacije za pomoč otrokom v Gazi. Pomagati je mogoče s poslanim SMS-om GAZA10 na 1919 ali z donacijo na unicef.si.
