Mineva tri leta od začetka vojne v Sudanu, kjer otroci še naprej plačujejo najvišjo ceno. Med januarjem in marcem letos je bilo po poročilih po vsej državi ubitih najmanj 160 otrok, 85 pa je bilo pohabljenih – kar predstavlja 50-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Največ žrtev so zabeležili v Darfurju in zveznih državah Kordofana, kjer neprestano nasilje skupnosti potiska na rob preživetja.
Tri leta neprekinjenega konflikta so razselila več kot 5 milijonov otrok, pogosto večkrat, saj se frontne črte premikajo in nasilje širi.
»Že tri leta so bili otroci po vsem Sudanu med smrtnimi žrtvami, ranjenimi in razseljenimi, in to v pretresljivem obsegu,« je povedala Catherine Russell, izvršna direktorica UNICEF-a. »Njihovi domovi, šole in bolnišnice so še naprej tarče napadov. Za nasilje nad otroki ni opravičila. To odraža skupen neuspeh strani v konfliktu, da zaščitijo najosnovnejše pravice otrok.«
Na najbolj prizadetih območjih napadi še naprej uničujejo domove, šole, tržnice in bolnišnice. Novi načini vojskovanja so vse bolj uničujoči – 78 odstotkov zabeleženih žrtev med otroki je posledica napadov z brezpilotnimi letalniki.
Od začetka vojne so Združeni narodi potrdili več kot 5.700 hudih kršitev nad otroki* po vsem Sudanu, ki so prizadele najmanj 5.100 otrok – pri čemer je bilo več kot 4.300 otrok ubitih ali pohabljenih. Tudi tu izstopata Darfur in Kordofan z najvišjim številom žrtev. Dejanske številke so verjetno precej višje, vendar negotovost in omejen dostop do prizadetih območij otežujeta stalno spremljanje razmer in preverbe.
Družine živijo na prenatrpanih območjih in v nestabilnih razmerah, osnovne življenjske storitve pa so na robu zloma. Večji del Sudana je zaradi negotovosti, poškodovane infrastrukture in administrativnih omejitev še vedno odrezan od humanitarne pomoči. Dostop je še posebej otežen v Darfurju, Kordofanu in delih Modrega Nila, zaradi česar številnih najranljivejših otrok ni mogoče doseči.
Stradanje, bolezni in tveganje za lakoto se širijo, še dodatno pa jih poganjajo nasilje, neprestano razseljevanje in velike omejitve za humanitarni dostop. Ko družine bežijo, razpadajo viri preživetja, trgi in osnovne storitve. Lakota je bila že potrjena v El Fašerju in Kadugliju, z naraščajočim tveganjem za širjenje v Um Baru in Kernoiju.
Zaskrbljujoče posledice se kažejo tudi v številu podhranjenih otrok. Po vsej državi naj bi v letu 2026 akutna podhranjenost prizadela približno 4,2 milijona otrok. Med njimi naj bi jih bilo 825.000 hudo akutno podhranjenih; to stanje je lahko smrtonosno, če ni zagotovljenega takojšnjega zdravljenja.
Posledice, ki jih vojna pušča na izobraževanju otrok, so prav tako skrb vzbujajoče. Več kot tretjina šol v Sudanu je zaprtih, dodatnih 11 odstotkov pa se jih uporablja kot zavetišča ali pa so jih zasedle sprte strani – kar pomeni, da skoraj polovica vseh šolskih stavb ne služi več pouku. Trenutno je v Sudanu vsaj 8 milijonov otrok brez dostopa do izobraževanja.
Kljub negotovosti in težavam pri dostopu do pomoči potrebnih, UNICEF še naprej zagotavlja nujno potrebno pomoč na področjih zdravja, prehrane, pitne vode, zaščite otrok in izobraževanja po vsej državi. Vendar pa je humanitarni odziv pod vse večjim pritiskom.
V letu 2026 UNICEF potrebuje 962,9 milijona ameriških dolarjev za pomoč 7,9 milijona otrokom z življenjsko pomembnimi storitvami. Do marca je bilo zagotovljenih le 16 odstotkov potrebnih sredstev.
»Za zaščito otrok je nujno, da vse strani v konfliktu nemudoma končajo hude kršitve nad otroki in spoštujejo mednarodno pravo, vključno z omogočanjem varnega, hitrega in neoviranega dostopa humanitarne pomoči do prebivalcev po vsej državi,« je dodala Catherine Russell. »Hvaležni smo donatorjem, ki podpirajo naše življenjsko pomembno delo. Vendar humanitarne potrebe močno presegajo razpoložljiva sredstva za pomoč, zato nujno pozivamo mednarodno skupnost k okrepitvi podpore. Ne smemo si zatiskati oči pred trpljenjem otrok v Sudanu.«
