Med 1. in 7. avgustom obeležujemo svetovni teden dojenja, ki letos poteka pod geslom »Prednost dojenju: razvijajmo trajnostne podporne sisteme«. Namen tedna dojenja je ozaveščanje splošne, pa tudi strokovne javnosti ter odločevalcev o pomenu dojenja za preživetje, rast in zdrav razvoj otrok po vsem svetu.
Materino mleko ima idealno sestavo hranil in otrokom zagotavlja vso potrebno prehrano v prvih šestih mesecih življenja, dojenje pa ima dokazano pozitivne učinke tako na zdravje otrok kot mater. Med drugim deluje kot »prvo cepivo« za dojenčka, saj zagotavlja zaščito pred boleznimi, kot sta driska in pljučnica. Dojenje koristi tudi materi, saj zmanjšuje njeno prihodnje tveganje za raka dojke in jajčnikov ter kronične nenalezljive bolezni.
Kljub temu globalni podatki kažejo, da številne matere s strani svoje družine, lokalne skupnosti, zdravstvenega osebja, delodajalcev ali odločevalcev še vedno ne prejmejo zadostne podpore za dojenje.
Ključna dejstva:
– Leta 2024 je bilo izključno dojenih 48 odstotkov dojenčkov, mlajših od 6 mesecev. To je še vedno 12 odstotnih točk pod ciljem Svetovne zdravstvene skupščine (60 odstotkov do leta 2030).
– Optimalno dojenje otrok od rojstva pa vse do 2. leta starosti bi lahko vsako leto rešilo skoraj 600.000 otroških življenj.
– Donatorska sredstva za spodbujanje in podporo dojenja ostajajo zelo omejena. Da bi države lahko učinkovito izvajale programe in politike, ki ščitijo, spodbujajo in podpirajo dojenje, bi morale prejeti vsaj 5 ameriških dolarjev na vsak porod. Vendar trenutno le 4 odstotki držav prejmejo tolikšen znesek, kar močno otežuje doseganje globalnih ciljev za zdravje in razvoj otrok.
– Zdravstveni kader, ki je ključen za podporo doječim materam, pogosto nima zadostnega znanja in časa za kakovostno svetovanje – le 19 odstotkov držav vključuje tematike prehrane dojenčkov v osnovno izobraževanje zdravnikov in medicinskih sester.
– Po porodu večina držav ne zagotavlja osnovnih podpornih ukrepov za matere – le 10 odstotkov držav izpolnjuje standarde Mednarodne organizacije dela (ILO) za plačan porodniški dopust.
Letošnji svetovni teden dojenja spodbuja gradnjo trajnostnih sistemov podpore, ki vključujejo ustrezno usposobljen zdravstveni kader, dostop do svetovanja, zakonske zaščite za doječe matere ter delovno okolje, ki omogoča in spodbuja dojenje.
Hkrati pa letošnji teden dojenja poudarja tudi trajnostni vidik dojenja, ki pogosto ostane spregledan. Dojenje namreč ni le ključnega pomena za zdravje otrok in mater, temveč ima tudi pozitiven vpliv na okolje in družbo kot celoto.
»Dojenje ni le najoptimalnejša prehrana za otroka, temveč tudi ena najbolj trajnostnih praks, kar jih poznamo. Ne obremenjuje okolja z embalažo, transportom ali odpadki, zmanjšuje porabo virov in prispeva k zdravju otrok in mater. Če želimo graditi zdravo prihodnost, moramo ustvarjati sisteme, ki dojenje omogočajo, ščitijo in spodbujajo – v bolnišnicah, v skupnosti, na delovnem mestu in doma,« je povedala prim. dr. Andreja Tekauc Golob, predsednica Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja (NOSD), ki deluje pod okriljem UNICEF-a Slovenija.
O trajnostnem vidiku dojenja tudi oktobra v Laškem
NOSD organizira 3. oktobra za zdravstvene delavce in strokovne delavce v vrtcih strokovno srečanje o dojenju in laktaciji. Dogodek bo v Kulturnem centru Laško združil domače strokovnjake s področja dojenja in prehrane otrok ter povezal predavanja, poglobljene razprave ter izmenjavo izkušenj iz različnih okolij. Med drugim bo se srečanje osredotočilo na trajnostne podporne sisteme, dojenje in zdravje doječega para ter izzive dojenja.
Srečanje je namenjeno raznolikemu profilu strokovnjakov, kot so družinski zdravniki, pediatri, porodničarji, patronažne medicinske sestre, svetovalke za dojenje, zdravstveno osebje porodnišnic in pediatričnih ambulant, pedagoški delavci ter vsi, ki se ukvarjajo z doječimi materami in njihovimi otroki.
