Po več kot 15 mesecih vojne v Sudanu je zaradi katastrofalne kombinacije spopadov, razseljevanja in oteženega dostopa do humanitarne pomoči v taborišču Zamzam, ki daje zatočišče več kot 400.000 razseljenim osebam v provinci Severni Darfur v Sudanu, nastopila lakota. Ugotovljeno stanje lakote pomeni, da ljudje, vključno z otroki, že umirajo zaradi stradanja in s tem povezanimi boleznimi, vključno s podhranjenostjo in okužbami.
Odbor Famine Review Committee (FRC), ki spremlja razmere na področju prehranjenosti in ugotavlja, kdaj so izpolnjeni pogoji za razglasitev lakote, je ugotovil, da v taborišču Zamzam vlada lakota. Gre za prvo tovrstno ugotovitev odbora v zadnjih več kot 7 letih in tretjo v zadnjih 20 letih, odkar je bil vzpostavljen sistem spremljanja. Odbor opozarja, da lakota grozi tudi v drugih delih Sudana, če ne bodo sprejeti usklajeni ukrepi.
To potrjuje strahove humanitarnih organizacij in sledi junijski oceni varnosti preskrbe s hrano IPC (Integrated Food Security Phase Classification), ki je pokazala dramatičen padec na tem področju, pri čemer se je 755.000 ljudi znašlo v katastrofalnih razmerah.
UNICEF in Svetovni program za hrano (WFP) opozarjata na vse večje tveganje za prebivalce Sudana, zlasti za otroke, če ne bo mogoče dostaviti nujno potrebne pomoči skupnostim, ujetim v konfliktnih žariščih, kot so Darfur, Kartum, Kordofan in Al-Džazira. Razmere so še vedno kritične po vsej državi, saj naj bi po ocenah letos kar 730.000 otrok trpelo zaradi hude akutne podhranjenosti, ki je najbolj nevarna oblika podhranjenosti in lahko povzroči smrt.
V nasprotju s krizo v Darfurju pred dvajsetimi leti, se ta lakota, ki so jo povzročili spopadi, razteza po vsej državi, vključno z glavnim mestom Kartumom in provinco Al-Džazira, ki je bila nekoč sudanska žitnica. Eden od glavnih razlogov za lakoto v Zamzamu je močno omejen dostop do humanitarne pomoči. Čeprav je UNICEF-u julija v El Fasher uspelo dostaviti dovolj zalog življenjsko pomembne terapevtske hrane za zdravljenje približno 4.000 hudo podhranjenih otrok, vključno z zalogami za taborišče Zamzam, je zaradi stalnega pomanjkanja varnega dostopa potreba še vedno ogromna, razmere za dostavo humanitarnih zalog pa nepredvidljive.
»Nujno potrebujemo obsežno razširitev humanitarnega dostopa, da bi lahko ustavili lakoto, ki je zajela Severni Darfur, in preprečili, da bi zajela ves Sudan. Sprte strani morajo odpraviti vse omejitve in odpreti nove oskrbovalne poti čez meje in bojne linije, da bodo lahko humanitarne organizacije dosegle od sveta odrezane skupnosti z nujno potrebno hrano in drugo humanitarno pomočjo,« je povedala izvršna direktorica WFP, Cindy McCain. »Prav tako pozivam mednarodno skupnost, naj nemudoma ukrepa in zagotovi prekinitev ognja v tem brutalnem spopadu ter prepreči, da bi Sudan zdrsnil v lakoto. To je edini način, da bomo obrnili potek te humanitarne katastrofe, ki destabilizira celotno afriško regijo.«
»Potrjeni so naši najhujši strahovi, da v nekaterih delih Sudana vlada lakota, ki povzroča nepredstavljivo trpljenje otrokom in družinam, ki se že zdaj spopadajo s posledicami grozljive vojne,« je povedala izvršna direktorica UNICEF-a, Catherine Russell. »To lakoto je v celoti povzročil človek. Vse strani ponovno pozivamo, naj humanitarnemu sistemu zagotovijo neoviran in varen dostop do otrok in družin v stiski. Omogočeno nam mora biti, da uporabljamo vse poti, preko meja in konfliktnih območij. Sudanski otroci ne morejo čakati. Potrebujejo zaščito, osnovne storitve, predvsem pa prekinitev ognja in mir.«
UNICEF in WFP še naprej pozivata vse strani, naj zagotovijo varen, neoviran in trajen humanitarni dostop, da bi omogočili nadaljnjo širitev humanitarnega odziva in hitrejšo dostavo pomoči. Agenciji tudi pozivata mednarodno skupnost, naj okrepi finančno podporo humanitarnim prizadevanjem in uporabi vsa razpoložljiva diplomatska orodja za takojšnjo prekinitev ognja. UNICEF in WFP sta skupaj z lokalnimi in mednarodnimi partnerji pripravila obsežen humanitarni odziv znotraj Sudana in v sosednjih državah, kamor je na varno zbežalo več kot 2 milijona Sudancev.
Lestvica prehranske preskrbljenosti IPC (Integrated Food Security Phase Classification) ima 5 faz – zadnja je lakota.
Lakoto lahko razglasi le vlada neke države, na podlagi kakovostnih in zanesljivih informacij, ki kažejo, da so izpolnjeni vsi trije pogoji:
• ima najmanj 20 % gospodinjstev na prizadetem območju izredno omejen dostop do hrane;
• akutna podhranjenost med otroki je višja od 30 %;
• vsak dan zaradi lakote ali kombinacije podhranjenosti in bolezni umreta več kot dva človeka na 10.000 prebivalcev.
