1-letni Moreij prejema preventivne prehranske dodatke.

»Bil je kot zamrznjen otrok, negiben, brezizrazen, niti jokal ni,« je povedal Mohamed in opisal stanje svojega 8 mesecev starega sina Moreija.

V majhni vasi Obada v podeželskem delu Damaska sta se Mohamed in njegova žena Abeer borila, da bi obdržala svojega otroka pri življenju kljub uničujočim izzivom. Njuna vas je bila v ruševinah, brez zaposlitvenih priložnosti pa Mohamed ni mogel poskrbeti za svojo družino. »Videl sem, kako se je telo mojega sina krčilo pred mojimi očmi, in počutil sem se popolnoma nemočnega, da bi ga rešil,« je dodal in se spominjal bolečine ob opazovanju, kako Morei postaja vse šibkejši.

Abeerini poskusi hranjenja Moreija so postajali vse bolj obupani, potem ko ga je pri štirih mesecih prenehala dojiti zaradi nepričakovane nosečnosti. »Zanašali smo se na skromne obroke, ki smo jih imeli, a še naprej je izgubljal težo,« je povedala Abeer.

Prelomnica za družino je prišla, ko je Moreijeva babica slišala za UNICEF-ovo mobilno zdravstveno in prehransko ekipo, ki obiskuje njihovo vas. Abeer je Moreija peljala na pregled. »Rekli so mi, da ima hudo podhranjenost in potrebuje takojšnje zdravljenje,« je povedala Abeer. Kljub svojim skrbem je našla upanje v prijaznosti ekipe. »Počutila sem se, kot da smo v dobrih rokah, in vedela sem, da bo moj sin prej ali slej ozdravel,« je dodala.

UNICEF-ova mobilna ekipa je Moreiju zagotovila terapevtsko hrano, vitamine in redne preglede. Abeer je prejela mikrohranila za svojo nosečnost in se udeležila delavnic o dojenju. »Naučili so me, kako hraniti svojega sina z dostopnimi in hranljivimi alternativami,« je z nasmehom povedala Abeer.