9-letna Meral Shukri Al-Babli stoji na berglah pred svojim poškodovanim domom in gleda v kamero. Levo nogo so ji amputirali, potem ko je v napadu bil zadet njen družinski dom. Tisto noč je izgubila mamo in babico.

Meral danes živi z očetom v poškodovanem domu v begunskem taborišču Nuseirat, kjer je dostop do čiste pitne vode in elektrike še vedno omejen. Pred konfliktom je rada hodila v šolo, se igrala s prijateljicami in risala. Zdaj si najbolj želi, da bi lahko znova hodila, tekla, se igrala z dekleti v šoli in se v šolo vrnila brez pomoči drugih.

Meral upa, da bo lahko dobila protezo, s katero bi se lažje in bolj samostojno gibala. Kljub vsemu, kar je doživela, še vedno rada riše.