NEW YORK, 6. oktober 2023 – Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov je bilo v 44 državah v obdobju šestih let kar 43,1 milijona otrok notranje razseljenih. To pomeni, da je bilo vsak dan približno 20.000 otrok prisiljenih zapustiti svoj dom.
UNICEF-ova prva globalna analiza notranje razseljenosti otrok zaradi poplav, neurij, suš in gozdnih požarov obravnava posledice vremenskih katastrof med letoma 2016 in 2021 ter podaja projekcije za naslednjih 30 let.
Glede na analizo Kitajska in Filipini beležijo največje absolutno število razseljenih otrok zaradi posledic ekstremnih vremenskih razmer, velikega števila otrok in napredka pri zmogljivostih za zgodnje opozarjanje in evakuacijo. Glede na delež populacije otrok pa so najbolj prizadete male otoške države v razvoju in države Afriškega roga. Dominika in Vanuatu sta tako med državami, ki glede na delež otroške populacije beležijo največ notranje razseljenih otrok zaradi neurij, Južni Sudan in Somalija pa zaradi poplav.
“Divji požari, neurja in poplave so grozljiva izkušnja za vsakega otroka,” je povedala izvršna direktorica UNICEF-a Catherine Russell. “Za tiste, ki so prisiljeni v beg pred ekstremnimi vremenskimi pojavi, so lahko posledice teh pojavov – in strah, ki ga ob tem čutijo otroci – še posebej uničujoči. Mnoge otroke skrbi, ali se bodo še sploh lahko vrnili domov in nadaljevali z izobraževanjem. Tudi selitev, čeprav lahko reši življenje, ni enostavna. S stopnjevanjem vplivov podnebnih sprememb bo vse pogosteje prihajalo tudi do razseljevanja ljudi. Imamo orodja in znanje, da se odzovemo na te vse večje izzive za otroke, a so ukrepi veliko prepočasni. Okrepiti moramo prizadevanja, da povečamo odpornost skupnosti na vremenske katastrofe, da zaščitimo otroke, ki jim grozi razseljevanje, in podpremo tiste, ki so že izgubili svoje domove.
Med letoma 2016 in 2021 je moralo zaradi poplav in neurij domove zapustiti 40,9 milijona otrok, kar predstavlja 95 odstotkov vseh notranje razseljenih otrok zaradi vremenskih katastrof. Zaradi suše je domove zapustilo več kot 1,3 milijona otrok, pri čemer so bili med najbolj prizadetimi otroci v Somaliji. Zaradi gozdnih požarov je bilo v omenjenih letih 810.000 razseljenih otrok, največ v Kanadi, Izraelu in ZDA, več kot tretjina med njimi je svoje domove zapustila leta 2020.
Ne glede na to, ali je odločitev za selitev posledica nenadne naravne nesreče ali preventivne evakuacije, se številni otroci pri tem soočajo z nevarnostmi in drugimi izzivi. Posebej so ogroženi tisti, ki živijo v državah, ki se spopadajo z več krizami, kot so konflikti in revščina. Haiti, na primer – ki je že tako izpostavljen velikemu tveganju razseljevanja otrok zaradi naravnih nesreč – pestita nasilje in revščina, naložbe v zmanjševanje tveganj in grajenje odpornosti pa so omejene. V Mozambiku pa so najrevnejše skupnosti – tudi tiste v urbanih okoljih – nesorazmerno prizadete zaradi ekstremnih vremenskih razmer. Gre za državi, kjer je število ranljivih otrok, ki jim v prihodnosti grozi, da bodo razseljeni, največje, ukrepi za zmanjšanje tveganja in gradnjo odpornosti so tu najbolj nujni, zmogljivosti za obvladovanje naravnih katastrof pa zelo omejene.
Poročilo predvideva, da bi bilo lahko zaradi poplavljanja rek v naslednjih 30 letih razseljenih skoraj 96 milijonov otrok, zaradi ciklonskih vetrov 10,3 milijona, zaradi nevihtnih valov pa 7,2 milijona otrok. Zaradi vse pogostejših in intenzivnejših vremenskih pojavov, ki so posledica podnebnih sprememb, bodo dejanske številke skoraj zagotovo višje.
UNICEF sodeluje z vladami v državah, ki so najbolj ogrožene, pri grajenju odpornosti in zmanjševanju tveganja razseljevanja ter pri oblikovanju prožnih storitev, ki bi omogočile zaščito in dostop do otrok pred, med in po nesreči.
Medtem ko se voditelji pripravljajo na vrh o podnebnih spremembah COP28, ki bo potekal novembra v Dubaju, UNICEF poziva vlade, donatorje, razvojne partnerje in zasebni sektor, naj sprejmejo oz. podprejo naslednje ukrepe za zaščito otrok in mladih, ki jimv prihodnosti grozi razselitev, ter pomagajo zgraditi odpornost za njih in njihove skupnosti:
- Otroke in mlade je potrebno zaščititi pred vplivi naravnih nesreč, ki so posledica podnebnih sprememb, in razseljevanja, z zagotavljanjem ključnih storitev – vključno z izobraževanjem, zdravstveno oskrbo, prehrano in (socialno) zaščito. Te rešitve morajo biti odporne na spremembe, prenosljive in vključujoče – na voljo tudi za tiste, ki si že notranje razseljeni.
- Otroke in mlade je potrebno pripraviti na življenje v podnebno spremenjenem svetu z izboljšanjem njihove sposobnosti prilagajanja in odpornosti ter omogočiti njihovo sodelovanje pri iskanju vključujočih rešitev.
- Otrokom in mladim je potrebno dati prednost (vključno tistim, ki so že bili prisiljeni zapustiti svoje domove) – pri sprejemanju in financiranju ukrepov odzivanja na podnebne spremembe in naravne katastrofe, humanitarnih in razvojnih politikah ter naložbah v grajenje odpornosti na prihodnje ekstremne vremenske pojave.
“Prihodnost je že tu, a ne takšna, kot bi si jo želeli. Napovedi o uničujočih posledicah podnebnih sprememb se uresničujejo prej, kot so bile pričakovane. Nedavno je neurje Daniel, ki se je razvilo v Sredozemskem morju, povzročilo poplave v Libiji, Grčiji, Turčiji in Bolgariji. Tovrstna neurja so za to območje nekaj redkega in so zelo jasna posledica globalnega segrevanja, konkretno segrevanja Sredozemskega morja, ki zaradi povečane nakopičene energije ustvarja vse bolj ekstremne in uničujoče vremenske pojave, kot so bile tudi nedavne poplave v Sloveniji. V naravnih nesrečah pa so vedno najbolj ranljivi in prizadeti ravno otroci, ki niso krivci za te pojave,” je povedal Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF-a Slovenija.
