Ob mednarodnem dnevu žensk je UNICEF objavil poročilo, ki opozarja na počasen napredek pri odpravljanju prakse pohabljanja ženskih spolnih organov. Napredek na tem področju zaostaja za rastjo prebivalstva, zlasti v krajih, kjer je ta praksa najpogostejša. Pot do doseganja s tem povezanega cilja trajnostnega razvoja Združenih narodov je še zelo dolga. Na globalni ravni bi namreč morala biti hitrost upadanja 27-krat hitrejša, da bi do leta 2030 izkoreninili pohabljanje ženskih spolnih organov.
»Pohabljanje ženskih spolnih organov fizično škoduje deklicam, vpliva na njihovo prihodnost in ogroža njihova življenja,« je povedala Catherine Russell, izvršna direktorica UNICEF-a. »Opažamo tudi zaskrbljujoč trend, da je vse več deklet podvrženih tej praksi v mlajših letih, veliko pred svojim petim rojstnim dnevom. To dodatno oža okno, ki je na voljo, da to škodljivo prakso preprečimo, zato moramo še bolj okrepiti prizadevanja, da jo odpravimo.«
Omenjeno poročilo je najsodobnejša zbirka statističnih podatkov o pohabljanju ženskih spolnih organov – praksi, ki krši človekove pravice deklet in žensk ter lahko pusti trajne fizične, psihološke in socialne posledice. Poročilo kaže, da največje število deklic in žensk, ki so podvržene tej praksi, živi v afriških državah, kar predstavlja 144 milijonov primerov, 80 milijonov jih živi v Aziji, 6 milijonov pa na Bližnjem vzhodu.
Čeprav pohabljanje ženskih spolnih organov na globalni ravni ni vse pogostejše, analiza razkriva, da število deklet, rojenih v državah, ki izvajajo pohabljanje ženskih spolnih organov, hitro narašča v primerjavi s preostalim svetom. To pomeni, da morajo prihodnja prizadevanja za preprečevanje naslavljati vse večjo ogroženo populacijo.
Analiza tudi kaže, da 4 od 10 deklic oz. žensk, ki so prestale poseg pohabljanja ženskih spolnih organov, živi v ranljivih in konfliktnih okoljih, s hitro rastjo prebivalstva. Ta kombinacija lahko pomeni obremenitev za izobraževalne in zdravstvene storitve. Viri, ki se preusmerijo v reševanje kriz, pa lahko ovirajo izvajanje programov, ki obravnavajo neenakost spolov, zaradi česar je boj proti pohabljanju ženskih spolnih organov še večji izziv. Države, kot sta Somalija in Sudan, se z izzivom pohabljanja ženskih spolnih organov na primer soočajo sredi konfliktov in visoke rasti prebivalstva. Etiopija je v preteklosti napredovala pri soočanju s to prakso, a podnebni šoki, bolezni in negotova preskrba s hrano otežujejo izvajanje programov za podporo dekletom.
Kljub vsemu poročilo razkriva tudi, da je napredek možen in da se le-ta krepi. Polovica napredka zadnjih 30 let je bila dosežena v zadnjem desetletju. Na primer v Keniji se je razširjenost te prakse zmanjšala z zmerne na nizko raven, v državi Sierra Leone pa z visoke na zmerno visoko raven. Upadanje je bilo zabeleženo tudi v Egiptu.
Spreminja se tudi odnos do pohabljanja ženskih spolnih organov. Glede na poročilo okoli 400 milijonov ljudi v državah v Afriki in na Bližnjem vzhodu, ki to prakso izvajajo (oz. dve tretjini tamkajšnjega prebivalstva), tej praksi nasprotuje.
Za izkoreninjenje prakse pohabljanja ženskih spolnih organov UNICEF poziva voditelje in skupnosti, naj podvojijo svoja prizadevanja za odpravo diskriminacije na podlagi spola in neenakosti. Nujno je potrebno investirati v storitve za dekleta, spodbujati participacijo deklet in njihov doprinos k družbi, dati prednost pravicam deklet pri snovanju zakonov in politik ter s kakovostnimi podatki bolje spremljati razširjenost te prakse.
