Humanitarne razmere v državi bi se lahko med junijem in decembrom letos še poslabšale, saj bo število ljudi, ki verjetno ne bodo mogli zadovoljiti niti minimalnih potreb po hrani, v tem obdobju morda doseglo rekordnih 19 milijonov, so danes po objavi poročila o prehranski varnosti v Jemnu (Integrated Food Security Phase Classification – IPC) opozorili UNICEF, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovni program za hrano (WFP).
Negotovost v zvezi s preskrbo s hrano v državi je tako velika, da bi lahko bilo do konca leta na katastrofalno predzadnjo raven na lestvici prehranske nepreskrbljenosti – IPC potisnjenih dodatnih 1,6 milijona ljudi (skupaj 7,3 milijona ljudi) v državi. Za tem sledi le še 5. raven, ko lahko država uradno razglasi lakoto.*
Današnje poročilo kaže tudi na vztrajno visoko stopnjo akutne podhranjenosti pri otrocih, mlajših od pet let. V Jemnu je 2,2 milijona otrok akutno podhranjenih (presuhih za svojo starost), vključno s skoraj pol milijona otrok, ki se soočajo s hudo obliko tovrstne podhranjenosti, zaradi katere lahko umrejo. Poleg tega je akutno podhranjenih tudi okoli 1,3 milijona nosečnic in doječih mater.
»Poročilo potrjuje poslabšanje prehranske preskrbljenosti v Jemnu. Glavno sporočilo je, da moramo ukrepati zdaj. Še naprej je potrebno zagotavljati celostni humanitarni odziv za pomoč milijonom ljudi, vključno s hrano, čisto pitno vodo, osnovno zdravstveno oskrbo, zaščito in drugimi potrebščinami,« je povedal David Gressly, koordinator humanitarnega odziva za Jemen. »Da zaustavimo slabšanje razmer, je potreben mir, a še je moč pomagati. Vse strani, vpletene v konflikt, bi morale odpraviti vse omejitve trgovanja in naložb za blago, ki ni del sankcij. To bo pomagalo znižati cene hrane in sprostiti gospodarstvo, ljudem pa omogočilo dostojanstvo, ki ga predstavlja delo, in odmik od odvisnosti od tuje pomoči.«
Konflikt ostaja glavni vzrok velikega pomanjkanja hrane v Jemnu. Gospodarska kriza, ki je stranski produkt konflikta, in zmanjšanje vrednosti domače valute sta cene hrane v letu 2021 dvignila na najvišjo raven od leta 2015. Vojna v Ukrajini bo verjetno povzročila znatne uvozne šoke, kar bo še dodatno dvignilo cene hrane. Jemen je skoraj v celoti odvisen od uvoza hrane, kar 30 odstotkov uvoza pšenice pa prihaja iz Ukrajine.
»Zaradi kompleksnosti razmer so mnoga gospodinjstva v Jemnu prikrajšana za osnovne potrebe v zvezi s hrano,« je povedal QU Dongyu, generalni direktor FAO. “FAO neposredno sodeluje s kmeti na terenu; želimo tako okrepiti njihovo takojšnjo in dolgoročno samozadostnost ter odpornost na spremembe, kot tudi podpreti lokalno kmetijsko-živilsko proizvodnjo in zmanjšati odvisnost od uvoza.«
Izjemno zaskrbljujoči so podatki, da bi se naj število ljudi, ki doživljajo katastrofalne ravni prehranske nepreskrbljenosti (tako imenovana 5. faza IPC, ko bi lahko država razglasila lakoto) v drugi polovici leta 2022 povečalo za petkrat, iz trenutnih 31.000 na 161.000 ljudi.
»Ti grozljivi podatki kažejo na odštevanje do katastrofe v Jemnu; časa, da se ji izognemo, nam zmanjkuje,« je povedal, David Beasley izvršni direktor WFP. »Če takoj ne bo zagotovljenih dodatnih znatnih sredstev za zagotavljanje pomoči v Jemnu, bosta sledila množično stradanje in lakota. Če ukrepamo takoj zdaj, pa še vedno obstaja možnost, da preprečimo katastrofo in rešimo na milijone človeških življenj.«
WFP je bil zaradi pomanjkanja sredstev v začetku letošnjega leta prisiljen zmanjšati obroke hrane za osem milijonov ljudi. Posledično gospodinjstva prejmejo komaj polovico standardne dnevne minimalne košarice hrane, ki jo sicer zagotavlja omenjena organizacija. Pet milijonov ljudi, ki so v neposredni nevarnosti pred lakoto, še naprej prejema poln obrok hrane.
Medtem se v Jemnu povečuje razširjenost akutne podhranjenosti med majhnimi otroki in materami. Med najbolj prizadetimi provincami so Hajjah, Hodeida in Taizz. Otrokom, ki se spopadajo s hudo obliko akutne podhranjenosti, grozi smrt, če ne bodo pravočasno prejeli pomoči v obliki terapevtske hrane. »V Jemnu bo vse več otrok lačnih,« je opozorila Catherine Russell, UNICEF-ova izvršna direktorica. »To predstavlja povečano tveganje za njihov fizični in kognitivni razvoj, in lahko vodi v smrt. Ne moremo več spregledati stiske otrok v Jemnu. Ogrožena so življenja.«
Jemen se sooča z eno najhujših prehranskih kriz na svetu. Starši pa svojih podhranjenih otrok pogosto ne morejo niti pripeljati zdravstvenih domov, kjer bi jim lahko pomagali, saj si ne morejo privoščiti stroškov poti.
