Samopoškodovanje – rezanje

Samopoškodovanje – rezanje

Si opazil, da ima sošolec/sošolka na telesu brazgotine ali rane od rezanja?
Si kdaj sam povzročaš bolečino, ko ti je težko?
Se počutiš bolje, če se porežeš?

Kaj je to?

Samopoškodovanje je namerno ravnanje, ki ni posledica nesreče. Mladostnik se zanj odloči z namenom, da bi zmanjšal bolečino ali stisko. Gre za različne oblike vedenja, s katerimi mladostnik poškoduje svoje telo in s svojim ravnanjem povzroči bolečino. Poznamo več oblik samopoškodovanja: puljenje las, samo ugrizi, rezanje, praskanje, ožigosanje oziroma povzročanje opeklin, preprečevanje celjenja ran …

S takšno obliko vedenja si posameznik olajša psihološko stisko in negativna čustva, ki jih občuti (bes, obup, žalost, jeza) – ko boli fizično, ne boli več toliko psihično. Poleg tega se zraven sprožijo hormoni endorfini, ki blokirajo bolečino in poskrbijo za občutek olajšanja, hkrati pa povzročajo odvisnost, zato posameznik nadaljuje s tovrstnim delovanjem.

Takšno vedenje lahko prepoznamo po znakih, kot so npr. nošenje majic z dolgimi rokavi in dolgih hlač, čeprav je vroče, izogibanje aktivnostim, v katerih je vidno izpostavljena večja površina kože (kopanje), prekrivanje ran na zapestju s ”teniškimi trakovi”, posedovanje ostrih predmetov itd.

Kaj lahko storiš, če se režeš?

  • Posameznik se samopoškoduje zato, da se izogne in ubeži temu, kar čuti. Vendar, dokler se izogiba temu, kar čuti, ne more najti poti do celjenja!
  • Zaposli se s čim, kar rad počneš – pojdi na sprehod, v naravo, delaj kaj kreativnega, z rokami, telesom, vse z namenom, da preusmeriš misli.
  • Zapiši na papir vsa svoja negativna čustva. Napiši pisma vsem osebam do katerih gojiš negativna čustva. Napiši vse, kar te boli, teži, mori … in potem popisane papirje zažgi (ob tem pa ne pozabi na varnost)!
  • Ko začutiš potrebo, da se režeš, uporabi nekaj drugega, manj nevarnega – npr. led, ki skeli, vendar te ne poškoduje ali nosi na roki elastiko, ki jo nateguješ in nato sprostiš. Lahko se tudi stuširaš s hladno vodo.
  • Če se režeš in ne moreš nehati, MORAŠ zbrati pogum in povedati nekomu, ki mu zaupaš.
  • Lahko se obrneš na katerokoli izmed organizacij, ki pomagajo otrokom. Prisluhnili bodo tvojim težavam, ki so te pripeljale v situacijo, da se režeš, in ti jih pomagali razrešiti.
  • Ne skrbi! Vse težave so rešljive – morda ne takoj in ne na način, kot ti želiš, pa vendarle nič ne ostane samo črno za vedno.
  • Če se režeš zaradi težav doma, se lahko fizično umakneš v Krizni center. Tam lahko ostaneš do 3 tedne in strokovni delavci ti bodo pomagali pri rešitvi tvojih težav.

Kaj lahko storiš, če veš za primer rezanja?

  • Ne sodi. Če sodimo, le pripomoremo k temu, da posameznik nadaljuje s tovrstnim početjem.
  • Ponudi razumevanje, poslušanje težav, zaupnost, podporo in pomoč.
  • Za posameznike, ki se režejo, je pomembno, da se čutijo ljubljene ne glede na to, kako se počutijo.
  • Spodbudi k iskanju primerne pomoči. Otroški psiholog, svetovalec, psihoterapevt je lahko dobra možnost.

Kdo lahko pomaga?

Preberi več

o stiskah

Piškotke uporabljamo, da bi izboljšali uporabniško izkušnjo. Z uporabo spletnega mesta soglašate, da jih lahko uporabljamo. Več informacij.