Normalno je, da čutimo celo paleto čustev. Normalno je tudi, da se kdaj ne počutimo ok. Vsak od nas se kdaj znajde v stiski, pomembno pa je, da stisko prepoznamo in nanjo ustrezno odreagiramo čim prej. Pri tem nam lahko pomaga preprosto vprašanje, kako se počutiš.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja UNICEF Slovenija v okviru kampanje “Kako se počutiš?” izpostavlja, kaj o ohranjanju duševnega zdravja in iskanju pomoči v stiski menijo UNICEF-ovi Junior ambasadorji in ambasadorji mladih, ki so za svoje vrstnike pripravili nekaj idej.
“Morda ni naključje, da svetovni dan duševnega zdravja sovpada z začetkom šolskega leta, ko se marsikdo od nas spopada z težo pritiskov akademskih pričakovanj in obveznosti. V tem obdobju je treba še posebej spremljati in negovati naše duševno zdravje. Pomembno je, da si vzamemo čas in poskušamo identificirati občutke, s katerimi se soočamo, in jih naslovimo na način, ki nam bo pomagal sprostiti se in uravnovesiti naše počutje. To lahko izrazimo z dejavnostmi, ki nas razveseljujejo in prinašajo zadovoljstvo, ter s sprejemanjem podpore od ljudi, ki nas imajo radi in ki nam želijo pomagati, saj se ne smemo sramovati tega, da kdaj potrebujemo pomoč,” je povedala 21-letna Katarina.
Po raziskavi UNICEF-a Slovenija skoraj polovica otrok v Sloveniji ocenjuje svoje duševno zdravje kot srednje dobro ali slabo, večina otrok pa rešuje svoje stiske sama oz. se o tem ne pogovarja z odraslo osebo. 16-letna Izabela Lara vrstnike, ki so v stiski, spodbuja, da o tem čim prej spregovorijo: “Vsi, ki morda občutite stisko, se poskusite s kom pogovoriti, ali pristopiti do odraslega, ki mu zaupate, saj je tudi odrasle potrebno opozoriti na pomembnost pravilnega ravnanja ob različnih stiskah mladostnikov. Pomembno je, da stojimo ob strani drug drugemu in s tem poskušamo preprečiti stiske naših sovrstnikov. V odnosih z drugimi mi je ravno to najbolj pomembno, da si zaupamo in tvorimo prijateljstvo na trdnih temeljih spontanosti in zaupanja. Ob dnevu duševnega zdravja zato vsem mladim želim, da preživite lep dan s tistimi, ki jih imate radi. Mene najbolj razveselijo prijatelji in družina.”
Otroci in mladi v stiski pa se namesto k pogovoru z zaupanja vredno odraslo osebo radi zatečejo med zaslone, na splet, kjer impulzov ne manjka, s čimer pa nehote ohranjajo vznemirjenje. “Lahko bi rekli, da še nikoli doslej ni bilo toliko pozornosti namenjene duševnemu zdravju na družbenih omrežjih. Hkrati pa tudi ne toliko kritik zaradi negativnih vplivov družbenih omrežij in primerjanja z drugimi ljudmi, kot so vplivneži. V oktobru, mesecu duševnega zdravja, je še bolj pomembno, da se spomnimo, da ni vse, kar je na spletu, resnično. Vzemimo si dan zase, ne glejmo družbenih omrežij ter se ponovno poistovetimo sami s sabo in vzljubimo svoje življenje,” je povedala 19-letna Rebecca.
Da družbena omrežja niso najboljša rešitev v primeru stiske – ravno obratno, ugotavlja tudi 17-letna Izabela: “Otrokom in mladim bi želela sporočiti, da naj se ne obremenjujejo in naj ne hrepenijo po vsem, kar vidijo na družbenih omrežjih, saj to ne prinaša dolgoročnega zadovoljstva. Pozivam vas, da se odpravite na sprehod s prijateljem, v kakšno knjižnico ali galerijo, telefon pa pustite doma. Zdi se mi, da so ravno družbena omrežja in tehnologija dandanes med najpogostejšimi vzroki za slabo počutje.”
Če smo v stiski, ki je ne moremo razrešiti sami, je torej prvi korak, da o tem čim prej spregovorimo z nekom, ki mu zaupamo. Nemalokrat pa se otroci in mladi ob misli na pogovor počutijo neprijetno in ne želijo spregovoriti o svojih težavah. Stigma je velika, zaradi neprijetnih občutkov in strahov nekateri raje molčijo – tako pred odraslimi kot pred vrstniki, saj se bojijo njihovih odzivov. Takojšnja obravnava duševne motnje pa je lahko ključna za nadaljnji potek bolezni.
“Doktor Detel v pravljici o Sapramiški pravi, da ni pogumen tisti, ki ga nikoli ni strah. Pogumen je tisti, ki strah premaga,” je povedal 13-letni Urban, tej misli pa dodaja še eno modrost. “Dedek mi je povedal, da je razlika med zmagovalcem in poražencem samo ena – da zmagovalec vstane enkrat več kot pade. In mislim, da ima prav. Samo pomisli, kolikokrat si padel, preden si se naučil hoditi. Danes pa skačeš in tečeš.”
Poleg pogovora so nam lahko v pomoč tudi hobiji, na primer šport ali umetniško izražanje. Te tehnike sproščanja nam lahko tudi vsak dan pomagajo vzdrževati dobro duševno zdravje. “Meni dan polepšajo druženja, smeh in zabava s prijatelji in družino. Če pa sem sama, najraje poslušam svojo najljubšo glasbo ali pogledam svoj najljubši film. To mi zmeraj pomaga in priporočam vsem, ki potrebujejo nekaj, da jih razveseli,” je povedala 16-letna Julija O.
“Sama si lep dan ustvarim tako, da začnem s pozitivno energijo, s poslušanjem glasbe. Prijetni so tudi sprehodi v naravo, druženje s sorodniki in hišnimi ljubljenčki ter gorsko kolesarjenje. V odnosu z drugimi najbolj cenim odkritost, prijaznost, zaupanje in pomoč. Od odraslih pa si želim več spodbude in na kakšen način povejo besede in se izrazijo, saj jih mi najstniki lahko drugače razumemo. Tistim, ki so v stiski, sporočam, da niso sami. Tudi vrstniki po Sloveniji in po svetu se spopadajo s podobnimi težavami. Verjamem, da lahko premagaš težave in prihaja boljše obdobje v življenju. In življenje je le eno, zato ga moramo čimbolj izkoristiti in napolniti z lepimi dogodki in spomini,” je povedala 16-letna Julija B., ki ji dan polepšajo tudi “precej enostavne manire od drugih – nasmeh, prijazen pozdrav in odnos, objem prijateljev.”
Prijaznost do drugih – in do nas samih – je nasvet za boljše počutje, ki se ga poslužuje tudi 13-letna Alisa. “Slab dan se lahko hitro spreobrne. Ti lahko to narediš. Nasmehni se ljudem ali jim nakloni kompliment.”
Kontakti, na katere se lahko otroci in mladi obrnejo, ko potrebujejo pogovor in pomoč so zbrani tukaj. Otrokom in mladim v stiski so v pomoč lahko tudi prostovoljci v UNICEF-ovih varnih točkah v 120 krajih po Sloveniji. Najbližjo Varno točko lahko najdemo na zemljevidu na www.varnetocke.si.
Kampanja UNICEF-a Slovenija Kako se počutiš? je podprta s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021.
