Na globalni ravni je bilo lani z rutinskim cepljenjem doseženih 4 milijone več otrok kot v primerjavi z letom prej, saj so države okrepile prizadevanja za reševanje zgodovinskega nazadovanja na področju precepljenosti, ki ga je povzročila pandemija Covida-19.
Po podatkih, ki sta jih danes objavila UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), je lani 20,5 milijona otrok zamudilo enega ali več odmerkov rutinskih cepiv, v primerjavi s 24,4 milijona otrok leta 2021. Kljub temu okrevanju pa smo še daleč od časov pred pandemijo. Leta 2019 je enega ali več odmerkov rutinskih cepiv zamudilo 18,4 milijona otrok, kar priča o potrebi po nadaljnji in kontinuirani krepitvi sistemov rutinskega cepljenja.
Cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (DTP) se uporablja kot globalni pokazatelj precepljenosti. Od 20,5 milijona otrok, ki so leta 2022 zamudili enega ali več odmerkov svojih cepiv DTP, jih 14,3 milijona ni prejelo niti enega odmerka (2021 je bilo takih 18,1 milijona, leta 2019 pa 12,9 milijona).
»Ti podatki so spodbudni in so poklon tistim, ki so trdo delali, da bi po dveh letih vztrajnega padanja precepljenosti obnovili storitve imunizacije, ki rešujejo življenja,« je povedal dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor SZO. »Toda globalna in regionalna povprečja ne povedo celotne zgodbe in prikrivajo hude in vztrajne neenakosti. Medtem ko nekatere države in regije zaostajajo, pa najvišjo ceno plačujejo otroci.«
Spodbudne globalne številke pa je potrebno postaviti v kontekts. Zgodnje faze okrevanja storitev imunizacije namreč niso potekale enakomerno, temveč so bile skoncentrirane le v nekaj državah. Napredek v državah z dobrimi viri in veliko populacijo dojenčkov in majhnih otrok, kot sta na primer Indija in Indonezija, tako prikriva podatke o počasnejšem okrevanju ali celo nadaljevanju upada precepljenosti v večini držav z nizkimi dohodki, zlasti ko gre za cepljenje proti ošpicam.
Od 73 držav, ki so med pandemijo zabeležile znaten upad pokritosti, jih je 15 okrevalo na ravni pred pandemijo, 24 jih je na poti do okrevanja. Najbolj zaskrbljujoč pa je podatek, da precepljenost v 34 državah stagnira ali še naprej upada. Ti trendi pa se skladajo tudi s trendi pokritosti drugih storitev s področja zdravstvenega varstva. Države morajo zato pospešiti prizadevanja za okrevanje in krepitev sistemov imunizacije, da bodo dosegle vsakega otroka s cepivi, ki jih le-ta potrebuje. Ker je rutinsko cepljenje temelj primarnega zdravstvenega varstva, pa ga je potrebno izkoristiti tudi za napredek v drugih, povezanih zdravstvenih sektorjih.
Precepljenost proti ošpicam, ki predstavljajo eno najbolj nalezljivih bolezni, se ni izboljšalo tako dobro kot precepljenost proti drugim boleznim. Zaradi zaostanka je okužbi z ošpicami izpostavljenih dodatnih 35,2 milijona otrok. Pokritost s prvim odmerkom cepiv proti ošpicam se je leta 2022 povečala na 83 odstotkov (leta 2021 je znašala 81 odstotkov, leta 2019 pa 86 odstotkov). Posledično je lani kar 21,9 milijona otrok v prvem letu življenja zamudilo rutinsko cepljenje proti ošpicam (to je 2,7 milijona več kot leta 2019), dodatnih 13,3 milijona otrok pa ni prejelo drugega odmerka cepiva, zaradi česar so otroci v skupnostih, kjer precepljenost ni dovolj visoka, izpostavljeni tveganju izbruhov te bolezni.
»Pod pozitivnim trendom se skriva resno opozorilo,« je povedala Catherine Russell, izvršna direktorica UNICEF-a. »Vse dokler več držav ne bo odpravilo vrzeli na področju pokritosti z rutinskim cepljenjem, bodo otroci po vsem svetu še vedno izpostavljeni okužbam in smrti zaradi bolezni, katerih širjenje lahko preprečimo. Virusi, kot so ošpice, ne poznajo meja. Nujno je potrebno okrepiti prizadevanja, da zaščitimo otroke, ki so zamudili cepljenje, hkrati pa moramo obnoviti in še izboljšati storitve cepljenja na ravni pred pandemijo.«
Podatki kažejo, da so po pandemiji na področju precepljenosti najbolje okrevale tiste države, ki so že pred Covidom-19 imele dobro precepljenost. Južna Azija je na primer v desetletju pred pandemijo poročala o postopnem in nenehnem povečevanju precepljenosti, po pandemiji pa je pokazala hitrejše in robustnejše okrevanje kot regije, ki so se soočale z dolgotrajnimi upadi precepljenosti, kot sta Latinska Amerika in Karibi. Afriška regija, ki zaostaja pri okrevanju, se sooča z dodatnim izzivom. Z naraščajočo populacijo otrok morajo države vsako leto povečati obseg storitev rutinske imunizacije, da bi ohranile raven precepljenosti.
Pokritost s cepivom DTP3 v 57 državah z nižjimi dohodki, ki jih podpira Gavi, združenje za cepiva, se je leta 2022 povečala na 81 odstotkov (leta 2021 je znašala 78 odstotkov), pri čemer se je za 2 milijona zmanjšalo število otrok, ki niso prejeli osnovnih cepiv. Žal pa gre ta uspeh pripisati le državam z nižjim srednjim dohodkom, saj države z nizkim dohodkom niso uspele povečati pokritosti, kar kliče po pomoči najbolj ranljivim zdravstvenim sistemom.
»Po občutni motnji, ki jo je povzročila pandemija, je pomirjujoče videti, kako rutinsko cepljenje močno okreva v državah, ki jih podpira Gavi, zlasti v smislu zmanjšanja števila otrok brez odmerka,« je povedal dr. Seth Berkley, izvršni direktor Gavi, združenja za cepiva. »Vendar študija tudi jasno kaže, da moramo najti načine, kako pomagati vsaki državi, da zaščiti svoje prebivalce. V nasprotnem primeru tvegamo, da se bosta pojavila dva tira, pri čemer bodo večje države z nižjimi srednjimi dohodki prehitele ostale.«
Ravni pred pandemijo je prvič presegla tudi precepljenost proti HPV. Programi cepljenja proti HPV, ki so se začeli že pred pandemijo, so leta 2022 dosegli enako število deklet kot leta 2019. A že leta 2019 je bila pokritost s tem cepivom še precej pod 90-odstotnim ciljem, enako velja tudi za leto 2022, ko je povprečna pokritost dosegla 67 odstotkov v državah z visokimi dohodki in 55 odstotkov v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.
Številni deležniki si prizadevajo pospešiti okrevanje na področju storitev cepljenja. V začetku letošnjega leta sta SZO in UNICEF skupaj z Gavijem, Fundacijo Billa & Melinde Gates in drugimi partnerji IA2030 lansirala globalno komunikacijsko in zagovorniško kampanjo ‘The Big Catch-Up’, s katero pozivajo vlade, da dosežejo otroke, ki so zaradi pandemije zamudili cepljenje, obnovijo storitve cepljenja na ravni pred pandemijo in jih okrepijo tudi v prihodnje z naslednjimi ukrepi:
- Zavežejo naj se k povečanju financiranja programov cepljenja in si prizadevajo za sprostitev razpoložljivih virov, vključno s sredstvi, ki so bila namenjena boju proti pandemiji, za obnovo storitev rutinskega cepljenja otrok.
- Razvijajo naj politike, ki omogočajo, da cepiva dosežejo otroke, ki so bili rojeni tik pred ali med pandemijo, in so zamudili cepljenje.
- Krepijo naj storitve cepljenja in primarnega zdravstvenega varstva – vključno z zdravstvenimi sistemi v skupnostih – ter se spopadejo s sistemskimi izzivi cepljenja, da dosežejo najbolj ranljive otroke in odpravijo stagniranje na področju cepljenja.
- Naj si prizadevajo za vzpostavitev in ohranjanje zaupanja v cepiva, v sodelovanju s skupnostmi in ponudniki zdravstvenih storitev.