Od rojstva, pa vse do trdnih temeljev za zdrav razvoj in prihodnost
Otrokov razvoj v zgodnjem otroštvu še posebej pomembno vpliva na njegov nadaljnji napredek. Prvih 1000 dni življenja, ki obsegajo obdobje med nosečnostjo mamice in otrokovim drugim rojstnim dnem, je edinstveno obdobje priložnosti, ko se oblikujejo temelji za optimalno zdravje in razvoj celotnega življenjskega obdobja. Pravilna prehrana in nega v obdobju prvih 1000 dni v veliki meri vpliva na otrokovo sposobnost rasti in učenja. Tako prispeva k dolgoročnemu zdravju, stabilnosti in blaginji.
Otroci v marsikaterem delu sveta še vedno zbolevajo in umirajo zaradi vzrokov, ki jih je z ustrezno higieno, zdravili ali cepivi mogoče preprečiti ali zdraviti. To vključuje med drugim tudi pljučnico, virus HIV, tuberkulozo in drisko. Na vse te vzroke vplivajo slab dostop do zdravstvenih storitev, neustrezna zdravstvena oskrba, nalezljive bolezni, neprimerna ali nezadostna prehrana in higiena nosečnice in otroka.
Pomembnost prvih let otrokovega življenja
Raziskave kažejo, da so spodbujanje kvalitetne prehrane, zdravega načina življenja in ustrezne higiene v prvih 1000 dneh otrokovega življenja, izjemno pomembni za razvoj možganov. Prav tako je veliko lažje samo preprečevanje prehranskih in drugih primanjkljajev, kot pa zdravljenje le teh potem, ko se težave in zaostanki že pojavijo. Bistvena je prehrana mamic že med nosečnostjo in takoj po njej ter upoštevanje smernic, kot so na primer redni pregledi in preiskave nosečnice in nato dojenčka ter malčka, dojenje v prvem letu nosečnosti in nato zagotavljanje hranljive, varne in primerne hrane, ki dopolnjuje materino mleko, dostop do čiste pitne vode, izboljšanje higienskih in sanitarnih razmer ter redno spremljanje rasti in razvoja otroka.
Pričujoči članek se osredotoča predvsem na zgodnje otroštvo, saj je to obdobje ključno in postavlja temelje za otrokovo blaginjo v prihodnosti ter vseživljenjsko učenje, čustvovanje in dobro počutje v življenju. V skladu z znanstvenimi dokazi se v zgodnjem otroštvu možgani razvijajo na izjemen način, kar vodi do zapletenega prepletanja nevronskih povezav, na katere vplivajo in jih oblikujejo izkušnje in okolje. Takšne možganske povezave se oblikujejo s hitrostjo, ki se ne bo nikoli ponovila v odrasli dobi. Razvoj možganov ima izjemen vpliv na otrokove kognitivne, čustvene in duševne sposobnosti ter njegov telesni in socialni razvoj. V tem razmeroma kratkem časovnem obdobju se ustvari sposobnost učenja, prilagajanja na spremembe in razvije odpornost.
Obdobje zgodnjega otroštva
Zgodnje otroštvo je obdobje od razvoja zarodka pa vse do osmih let starosti, čeprav je še posebej poudarjena pomembnost prvih 1000 dni otrokovega življenja (od rojstva pa vse do 24 mesecev). Razvoj v zgodnjem otroštvu je neprekinjen proces pridobivanja kognitivnih sposobnosti, jezikovnega, gibalnega, socialnega in čustvenega razvoja, ki otroku pomaga razmišljati, reševati probleme, komunicirati, izražati čustva in oblikovati odnose z drugimi. Zdrav razvoj v zgodnjem otroštvu pa za otroka pomeni tudi postavljanje trdnih temeljev za zdravje, učenje, produktivnost in dobro počutje v prihodnosti.
Za vse otroke, mlajše od treh let, je to okno odločilnega pomena za razvoj v prihodnjih letih.
Raziskave s področja nevroznanosti kažejo, da imajo otroci boljše možnosti rasti in celostnega razvoja, če so deležni dobre vzgoje in spodbud, če so zaščiteni pred otroškimi boleznimi, niso priče nasilju, zlorabam in zanemarjanju ter imajo ustrezne možnosti za učenje. Na podlagi teh raziskav je bil oblikovan okvir vzgojne in varstvene skrbi, ki ga obravnavamo v nadaljevanju.
Pomen institucionalnega varstva za razvoj vašega otročka
Institucionalno varstvo se nanaša na različne ukrepe in aktivnosti, ki so za otroke ustvarjeni na podlagi javnih politik, programov in storitev. Takšni ukrepi skupnostim omogočajo skrb in dobrobit otrok ter jih ščitijo pred tveganji. Hkrati predstavljajo za majhne otroke tudi priložnosti za zgodnje učenje s pomočjo čustveno-vzgojnih interakcij.
Institucionalno varstvo vključuje tudi sklop aktivnosti, ki postavljajo temelje za zdravje, prehrano, varnost in zaščito ter za zagotavljanje oskrbe in možnosti za zgodnje učenje. To vključuje možnosti vpisa v vrtce, šole, omogoča redne zdravstvene in zobozdravstvene preglede, nudenje ustrezne psihosocialne podpore v primeru razvojnih in drugih težav ter podobno. Pri otrocih, ki niso deležni elementov varstva, so možne zmanjšane kognitivne, jezikovne in psihosocialne sposobnosti, kar se lahko odraža v slabši učni uspešnosti kasneje v otroštvu in mladosti ter nižji samozavesti.
Priložnosti za zgodnje učenje
Predšolska in šolska vzgoja sta bistveni del aktivnosti, ki so potrebne za zdrav razvoj otrok, starih od 0 in 8 let. V okviru vzgojnega varstva poskušajo države te pravice zagotoviti, saj lahko s tem dosežejo optimalne pogoje za zdravje, ustrezno prehrano, nego in dobre možnosti za zgodnje učenje otrok.
Učenje je prirojen človeški mehanizem, ki omogoča naše uspešno prilagajanje na spreminjajoče se okoliščine. Zgodnje izobraževanje v skladu z razvojno stopnjo otroka je ključnega pomena za njegov kognitivni in socialni razvoj ter za doseganje ustrezne
čustvene zrelosti. Otroci iz vseh demografskih skupin bi morali imeti dostop do brezplačnega
predšolskega in osnovnošolskega izobraževanja, še posebej pa je pomembno te pravice zagotavljati tudi otrokom iz ranljivih skupin prebivalstva.
V zgodnjem otroštvu je poleg tega zelo pomembno tudi povezovanje otroka in narave. To postavlja temelje za dojemanje harmonije otroka z naravo, ljubezni do gibanja in spoštovanje drugih živih bitij. Zato ta faza otrokovega razvoja predstavlja edinstveno priložnost za oblikovanje dobrih navad, zdravega načina življenja, spodbujanje učenja in odgovornega vedenja ter razvoj motivacije in življenjskih spretnosti.
Pomembno se je tudi zavedati, da ko otroci razvijajo svoje sposobnosti, se bo njihova potreba po soodvisnosti zmanjšala in pridobili bodo večjo zmožnost prevzemanja odgovornosti za odločitve, ki vplivajo na njihova življenja. Majhen otrok je del svojega večjega okolja, v katerem se je rodil in sam predstavlja tudi dejavnik sprememb v prihodnosti. Tako je od razširjene perspektive staršev, učiteljev in drugih akterjev v okolju odvisna sposobnost odločanja o pomembnih vprašanjih in reševanje problemov, kot so podnebne in okoljske krize, socialna vključenost in podobno. To pomeni, da imajo otroci kot aktivni udeleženci v svojem razredu, v skupnosti in družbi, dejanski vpliv in priložnost, da sodelujejo kot aktivni državljani in pridobijo občutek odgovornosti in skrbi za svoje okolje, v katerem živijo.
Več o pomenu prvih 1000 dni za otroka si lahko preberete TUKAJ (besedilo na spletni strani je v angleškem jeziku)
UNICEF kot največja svetovna organizacija za otroke posveča posebno pozornost zdravemu razvoju otroka vse od spočetja naprej. Zato veliko našega dela temelji na prepoznavanju pomena ukrepov različnih politik in programov, ki so še posebej usmerjeni v prva leta otrokovega razvoja. Ti namreč lahko prinašajo mnoge koristi, kot so spodbujanje odpornosti na različne spremembe in sposobnost prilagajanja, varovanje potenciala posameznika in spodbujanje trajnostnega razvoja. To vključuje tako pisne vire, kot so različne raziskave in objava študij, kot tudi oblikovanje programov pomoči ob upoštevanju smernic pomembnosti zgodnjega razvoja. Tako so nastali na primer programi:
- Okoljska in podnebna vzgoja za zgodnje otroštvo v Latinski Ameriki in na Karibih (besedilo na spletni strani je v angleškem jeziku),
- Prvih 1000 dni: Vključevanje ukrepov na področju prehrane in razvoja v zgodnjem otroštvu v obstoječe sisteme (besedilo na spletni strani je v angleškem jeziku),
- Zgodnji trenutki so pomembni (besedilo na spletni strani je v angleškem jeziku).
Če ste naše vsebine in prizadevanja prepoznali kot pomembna in koristna, vas vabimo, da z donacijo podprete naš trud tudi v prihodnosti: https://unicef.si/doniraj-zdaj/