Odbor Združenih narodov za otrokove pravice je prvič izrecno opredelil pravico otrok do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot temeljno otrokovo pravico. Danes objavljena priporočila opozarjajo na vse hujšo podnebno krizo in posledice le-te za otroke.
Vsi otroci imajo pravico živeti v zdravem in varnem okolju, ki omogoča, da izpolnijo svoj polni potencial. Posledice podnebnih sprememb, ki se med drugim kažejo tudi v vse pogostejših in intenzivnejših vremenskih pojavih, neposredno ogrožajo tudi otroke v Sloveniji. O tem priča nedavna ujma katastrofalnih razsežnosti, katere posledice najbolj občutijo najranljivejše skupine prebivalcev – med njimi so otroci.
Dejstvo je, da se Slovenija segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, v letu 2019 pa je bilo zgolj 0,57 % BDP-ja namenjenega izdatkom za zaščito okolja. Hkrati je lahko Slovenija zgled drugim državam, saj ima v ustavi zapisano pravico do čiste pitne vode. Države, ki v svojem bistvu zagovarjajo trajnostni pristop, pa morajo narediti še odločnejše korake pri uresničevanju pravice otrok do čistega, zdravega in trajnostnega okolja.
Danes objavljena priporočila Odbora Združenih narodov za otrokove pravice opozarjajo na izredne podnebne razmere, propadanje biotske raznovrstnosti in vseprisotno onesnaževanje okolja ter države pozivajo, da sprejmejo ukrepe za zaščito življenj in potencialov otrok. Philip Jaffé, član Odbora Združenih narodov za otrokove pravice, je ob tem povedal: »Otroci po vsem svetu glasno opozarjajo na podnebne spremembe ter pozivajo vlade in korporacije, naj ukrepajo za zaščito planeta in prihodnosti. Priporočila so odmev teh glasov otrok, hkrati pa izrecno prepoznavajo pravico otrok do čistega, zdravega in trajnostnega okolja, ki bi jo morale države pogodbenice spoštovati, varovati in uresničevati – že danes in s skupnimi močmi.«
Države so odgovorne tako za zaščito otrokovih pravic pred okoljsko škodo danes kot tudi v prihodnosti, če je le-to mogoče predvideti in je posledica (ne)ukrepanja držav danes. To velja tako za škodljive vplive znotraj države, kot tudi za vplive in podnebne spremembe izven meja.
»Vsaka vlada je dolžna zaščititi pravice vsakega otroka na vsakem kotičku planeta, še posebej tistih, ki živijo v državah, ki so najmanj prispevale k temu problemu, a se soočajo z najnevarnejšimi posledicami v obliki poplav, suš, neurij in vročinskih valov,« je povedala Paloma Escudero, UNICEF-ova posebna svetovalka za zagovorništvo otrokovih pravic in podnebne ukrepe.
S tem, ko države ne skrbijo dovolj za okolje, neposredno kršijo otrokove pravice. Zato je podnebna kriza tudi kriza otrokovih pravic. Otroci so zanjo najmanj odgovorni, a najbolj trpijo zaradi njenih posledic. Vsako leto 1,7 milijona otrok, mlajših od pet let, izgubi življenje zaradi okoljske škode, ki se ji je mogoče izogniti. Kljub temu so otroci in mladi še vedno premalo zastopani v skoraj vseh procesih odločanja o okoljskih politikah. Priporočila so bila oblikovana s pomočjo več kot 16.000 prispevkov otrok iz 121 držav, kar je eden najbolj vključujočih procesov sodelovanja otrok na ravni Združenih narodov do sedaj. Države pozivajo k ukrepom kot so postopno opuščanje premoga, nafte in zemeljskega plina ter prehod na obnovljive vire energije, izboljšanje kakovosti zraka in zagotavljanje dostopa do čiste pitne vode, preoblikovanja industrijskega kmetijstva in ribištva za potrebe proizvodnje zdrave in trajnostno naravnane hrane ter varovanje biotske raznovrstnosti.
