»Mislim, da se otroci premalo pogovarjamo o počutju. Ko se srečamo, si rečemo, kako si, in odgovor je vedno isti: v redu, nič takega. Mislim, da bi se morali bolj poglobiti, bolj bi se morali pogovarjati o svojih čustvih. Veliko ljudi pa ima težave s tem,« pravi Ranya, ki si želi, da bi otroci večkrat spregovorili o svojih težavah ter skupaj (z odraslimi) iskali rešitve.
Povsem normalno je, da se včasih znajdemo v stiski ali težavah. Vendar je pomembno, da imamo ob tem priložnost, da lahko o čustvih in stiski spregovorimo z zaupanja vredno odraslo osebo. Čeprav, kot pravi Urban, to ni vedno lahko, saj je včasih otroke strah in »si o svoji stiski ne upajo spregovoriti z odraslimi, niti z vrstniki. Bojijo se zafrkavanja ali da bodo izgubili prijatelje, da bodo vrstniki mislili, da so reve. Staršem pa si ne upajo povedati zato, ker se bojijo njihovih odzivov.« Gašper pa meni, da imajo ljudje včasih občutek, da druge obremenjujejo s tem, ko spregovorijo o svojih težavah.
Toda Junior ambasadorji spodbujajo svoje vrstnike, da najdejo pogum za pogovor o svojih čustvih in stiskah. »Če se počutiš slabo, poskusi najti nekoga, ki mu zaupaš, se z njim pogovoriti o tem in skupaj poskušajta prebroditi te neprijetne občutke«, pravi Aida. Prvi sogovorniki so lahko že prijatelji, s katerimi imajo otroci pristne odnose ter jim lahko zaupajo, pravi Žana. Ranya pa vrstnikom svetuje, da se v primeru, ko je stiska prevelika, da bi jo rešili s pomočjo prijateljev, obrnejo na starše, učitelje in druge odrasle osebe. »Ker verjamem, da ti vsaj nekdo lahko pomaga,« dodaja Kristina.
Ob tem Junior ambasadorji spodbujajo tudi, da bi se učili prepoznavati čustva in stiske pri drugih ter jim znali prisluhniti. Pogovor o tem lahko začnemo že s preprostim vprašanjem »Kako se počutiš?«
»Ko se moji prijatelji v preteklosti niso počutili dobro ali so se znašli v stiski, jim je najbolj pomagalo, če sem jih vprašala, kako se počutijo in če potrebujejo kakšno pomoč,« pravi Izabela Lara, ki poudari še, kako pomembno je da z vprašanjem mislimo resno ter poslušamo odgovor. Julija pa dodaja, da pogovor o čustvih ni pomemben le, ko nam je težko, temveč vedno – tudi, ko smo veseli, saj lahko na ta način »ohranjamo to veselje, ki ga imamo« in z drugimi delimo tudi prijetna čustva.
