Raziskava The Changing Childhood Project (Projekt spreminjajočega se otroštva) je prva raziskava, v kateri je več generacij z vsega sveta delilo svoj pogled na svet in povedalo, kako je biti otrok v današnjem svetu.
Podatki kažejo, da vse več mladih verjame, da se je izboljšalo doživljanje otroštva, saj jih je velika večina prepričanih, da otroci dandanes uživajo boljšo zdravstveno nego ter izobraževanje in več fizične varnosti kot generacija njihovih staršev. Kljub optimizmu pa mladi niso naivni, saj neučakano pričakujejo ukrepe na področju podnebnih sprememb, so skeptični glede informacij, ki jih dobijo na družabnih medijih, spopadajo pa se tudi z občutki depresije in anksioznosti.
Da je duševno zdravje otrok danes boljše kot je bilo za njihove starše med odraščanjem, meni le manj kot polovica mladih (v povprečju 48 odstotkov). Ti rezultati so v veliki meri posledica razpoloženja v državah z visokimi dohodki, kjer tako mladi kot starejši opažajo, da je danes duševno zdravje otrok slabše. Tako mladi (59 odstotkov v povprečju) kot starejši (v povprečju 56 odstotkov) se tudi strinjajo, da se otroci danes soočajo z večjim pritiskom, da bi uspeli, kot njihovi starši v otroštvu.
Današnji 15- do 24-letniki tudi pogosteje poročajo, da pogosto čutijo tesnobo in depresijo, v primerjavi z odraslimi v starostni skupini 40 let in več. V povprečju več kot tretjina mladostnikov (36 odstotkov) v 21 državah poroča o tem, da so pogosto anksiozni, zaskrbljeni ali nervozni, v primerjavi s 30 odstotki starejših ljudi. Vsak peti mladostnik (19 odstotkov) pa pravi, da je pogosto depresiven in da ga zanima le malo stvari, v primerjavi s 15 odstotki starejših.
UNICEF-ov svetovni dan otrok v Sloveniji v znamenju duševnega zdravja
UNICEF Slovenija s kampanjo Kako se počutiš in projektom P-Odporni mladi pred svetovnim dnevom otrok odpira pogovor o čustvih in si prizadeva za destigmatizacijo duševnega zdravja. Aktivacijam po vsej Sloveniji se pridružujejo otroci in mladi, vzgojno-izobraževalni zavodi, UNICEF-ova otrokom prijazna mesta, podjetja in znani obrazi, na družbenih omrežjih pa jih združuje ključnik #kakosepočutiš.
UNICEF-ovi junior ambasadorji pa so s podporo znanega slovenskega reperja Nipkeja združili moči in posneli poseben video, v katerem so spregovorili o svojem doživljanju stisk in načinih njihovega reševanja. »V zadnjem letu sem zagotovo pri sebi opazil nek strah. Nismo vedeli, kaj se bo zgodilo, kako bo potekal vsak dan. Dela je bilo več, druženja pa manj. To je gotovo vplivalo na mlade,« je svojo izkušnjo opisal 15-letni Jakob Ahlin, UNICEF-ov junior ambasador. »Mladi nismo dovolj slišani s strani odraslih. Ne vem ali ne razumejo naših problemov, ali jih nočejo slišati, a na njih se ne odzovejo resno in to bi bilo potrebno v prihodnosti spremeniti.«
Da je večina otrok v svojih stiskah sama – o njih se ne pogovarja z nobeno odraslo osebo – je potrdila tudi raziskava UNICEF-a Slovenija (samoocena duševnega zdravja 400 otrok in mladih, starih med 10 in 18 let, iz vse Slovenije). »Pomembno je, da stiske prepoznamo in nanje odreagiramo čim prej. Prvi korak do tega je lahko že preprosto vprašanje, kako se počutiš,« je povedal Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF-a Slovenija. Kampanja Kako se počutiš si poleg destigmatizacije duševnega zdravja prizadeva tudi za opolnomočenje odraslih, da zmorejo in znajo prepoznavati in naslavljati lastne stiske in stiske otrok, opozarja pa tudi na nedopustno dolge čakalne dobe, omejen in neenakomeren dostop do storitev ter nepovezanost sistema psihosocialne pomoči in duševnega zdravja.
Druge ugotovitve raziskave UNICEF-a in Gallupa
- Večina mladih meni, da splet predstavlja resno nevarnost za otroke, ki lahko naletijo na nasilne ali pornografske vsebine (78 odstotkov) ali pa so žrtve zastraševanja in nasilništva (79 odstotkov).
- Le 17 odstotkov mladih trdi, da »zelo« zaupajo družabnim medijem in menijo, da so na njih dostopne zanesljive informacije.
- 64 odstotkov mladostnikov v državah z nizkimi in srednje visokimi dohodki meni, da se bo otrokom iz njihove države po gospodarski plati godilo bolje kot njihovim staršem, mladostniki iz držav z visokimi dohodki pa dvomijo v gospodarski napredek. Manj kot tretjina mladih anketirancev v teh državah namreč meni, da se bo otrokom po gospodarski plati godilo bolje kot njihovim staršem.
- V povprečju 59 odstotkov mladostnikov meni, da je pritisk, s katerim se trenutno soočajo otroci glede svojega uspeha, večji od tistega, s katerim so se soočali njihovi starši.
- V povprečju skoraj tri četrtine mladih, ki se zavedajo podnebnih sprememb, verjamejo, da bi morale vlade uvesti in izvajati pomembne ukrepe za njihovo naslavljanje.
- V skoraj vseh državah, v katerih se je izvajala anketa, velika večina mladih meni, da bi se njihove države uspešneje spopadale z grožnjami, kot je denimo pandemija bolezni COVID-19, če bi vlade pri tem sodelovale z drugimi državami, namesto da se vprašanj lotevajo same.
- Mladi močno podpirajo pravice LGBTQ+ skupnosti, v boju za enakopravnost pa so najbolj dejavna mlada dekleta.
- V povprečju 58 odstotkov mladih v starosti od 15 do 24 let meni, da je zelo pomembno, da politični vodje prisluhnejo otrokom.
Več o kampanji UNICEF-a Slovenija Kako se počutiš: www.kakosepocutis.si
Poseben video, ki so ga otroci posneli s podporo Nipkeja, si lahko ogledate na: https://youtu.be/RXrpZAGgFQM
P-ODPORNI mladi je del projekta »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022«, ki ga sofinancirajo Evropska unija, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za zunanje zadeve, izvaja pa Platforma SLOGA. Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.
UNICEF Slovenija si v sklopu projekta Kako se počutiš? prizadeva, da duševno zdravje postane del vsakdanjega pogovora, da se bodo otroci znali soočiti s stresnimi situacijami ter da bodo imeli dostop do pravočasnih storitev psihosocialne pomoči in duševnega zdravja. Pri tem nam pomagajo partner kampanje A1, medijski partner Styria media in drugi podporniki. Več na kako.se/pocutis oz. na družbenih omrežjih pod ključnikom #kakosepočutiš
