Novo poročilo UNICEF-a in Svetovne zdravstvene organizacije navaja, da na milijarde ljudi po vsem svetu leta 2030 ne bo moglo dostopati do čiste pitne vode v gospodinjstvih, sanitarij in pripomočkov za higieno, če se naša prizadevanja ne početverijo.
Poročilo skupnega programa spremljanja (JMP) z naslovom Napredek na področju pitne vode v gospodinjstvih, sanitarij in pripomočkov za higieno 2000-2020 predstavlja ocene dostopa gospodinjstev do varno upravljane pitne vode, sanitarij in higienskih storitev v zadnjih petih letih, ocenjuje pa tudi napredek pri doseganju šestega cilja trajnostnega razvoja (SDG), »vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarij ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri do leta 2030«. Prvič poročilo predstavlja tudi nove nacionalne podatke glede menstrualnega zdravja.
Leta 2020 je vsaki četrti osebi v njenem domu primanjkovalo čiste pitne vode, skoraj polovici svetovnega prebivalstva pa je primanjkovalo varno upravljanih sanitarij. Zaradi pandemije je postalo še bolj jasno, da je nujno treba zagotoviti, da bodo prav vsi lahko imeli dostop do dobre higiene rok. Na začetku pandemije si 3 od 10 ljudi po vsem svetu doma niso mogli umiti rok z milom in vodo.
»Čeprav je umivanje rok eden od najučinkovitejših načinov za preprečevanje širjenja bolezni Covid-19 in drugih nalezljivih bolezni, na milijone ljudi po vsem svetu nima dostopa do zanesljive in varne oskrbe z vodo,« je dejal dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije. »Vlaganja na področju oskrbe z vodo, sanitarij in higiene morajo postati globalna prednostna naloga, če želimo, da se ta pandemija zaključi, in obenem tudi poskrbeti za bolj odporne zdravstvene sisteme.«
Poročajo sicer o določenem napredku, ki pa ne zadostuje
Poročilo navaja, da je prišlo do določenega napredka na področju zagotavljanja univerzalnega dostopa do osnovnih vodooskrbnih, sanitarnih in higienskih storitev (WASH). Med letoma 2016 in 2020 se je število svetovnih prebivalcev, ki imajo doma dostop do čiste pitne vode, s 70 odstotkov povzpelo na 74 odstotkov, dostop do varno upravljanih sanitarnih storitev se je s 47 odstotkov povzpel na 54 odstotkov, število objektov za umivanje rok z milom in vodo pa se je s 67 odstotkov povečalo na 71 odstotkov.
Leta 2020 je namesto kanalizacijskih kanalov več ljudi prvič uporabilo izboljšane sanitarne storitve na kraju samem, kot so denimo jame za latrine in greznice, ki lahko poskrbijo za učinkovito zadrževanje in obdelavo odpadkov. Vlade morajo zagotoviti zadostno stopnjo podpore za varno upravljane sanitarne storitve na kraju samem, kar vključuje tudi upravljanje fekalij.
Nujna potreba po vlaganju
Poročilo jasno navaja, da bo na milijarde otrok in družin ostalo brez nujno potrebnih in življenjsko pomembnih storitev WASH, če se trenutni trendi nadaljujejo, saj naj bi do leta 2030:
- Le 81 odstotkov svetovnega prebivalstva imelo dostop do čiste pitne vode doma, kar pomeni, da bo brez nje ostalo 1,6 milijarde ljudi;
- Le 67 odstotkov svetovnega prebivalstva imelo dostop do varnih sanitarij, kar pomeni, da bo brez njih ostalo 2,8 milijarde ljudi;
- Le 78 odstotkov svetovnega prebivalstva imelo dostop do osnovnih objektov za umivanje rok, kar pomeni, da bo brez njih ostalo 1,9 milijarde ljudi.
Poročilo omenja tudi velike neenakosti ranljivih otrok in družin, ki najbolj trpijo. Za zagotavljanje univerzalnega dostopa do čiste pitne vode do leta 2030 bi se morala trenutna stopnja napredka v najmanj razvitih državah podeseteriti. V nestabilnih razmerah, kjer je dvakrat bolj verjetno, da ljudje nimajo dostopa do čiste pitne vode, pa bi bilo treba prizadevanja okrepiti za triindvajsetkrat.
»Tudi pred pandemijo je na milijone otrok in družin trpelo brez čiste pitne vode, varnih sanitarij in prostorov, kjer bi si lahko umili roke,« je dejala Henrietta Fore, izvršna direktorica UNICEF-a. »Kljub našim občudovanja vrednim dosedanjim napredkom, da bi zagotovili več teh življenjsko pomembnih storitev, pa našo sposobnost ustreznega odzivanja prekaša skrb vzbujajoča in vedno večja potreba. Prišel je čas, ko moramo drastično okrepiti svoja prizadevanja ter vsakemu otroku in vsem družinam zagotoviti najosnovnejše storitve za njihovo zdravje in blagostanje, ki vključujejo tudi boj proti nalezljivim boleznim, kakršna je Covid-19.«
Sledi še nekaj drugih ključnih ugotovitev iz poročila:
- Osem od desetih ljudi brez osnovne oskrbe z vodo živi na podeželju. Dostop do varnih sanitarij ima 62 odstotkov mestnega prebivalstva in le 44 odstotkov podeželskega prebivalstva.
- V podsaharski Afriki je napredek najpočasnejši na svetu. Le 54 odstotkov ljudi uporablja čisto pitno vodo, v nestabilnih razmerah pa čisto pitno vodo uporablja le 25 odstotkov ljudi.
- Porajajoči se podatki o menstrualnem zdravju kažejo, da v številnih državah znatni delež žensk in deklet ne more zadovoljiti svojih potreb glede menstrualnega zdravja, pri čemer obstajajo pomembne razlike še posebej med ranljivimi skupinami, kot so denimo revne ženske in dekleta ter tiste s posebnimi potrebami.
Pospeševanje prizadevanj za pokritost s storitvami WASH zahteva določanje prednostnih nalog na najvišjih stopnjah odločanja v mednarodnih agencijah, vladah, civilni družbi in zasebnem sektorju. Zato mora biti zagotavljanje teh storitev na dnevnem redu pomembnih političnih srečanj, saj bomo le tako lahko zagotovili, da države članice spremljajo napredek na tem področju. To je še posebej pomembno v kontekstu naslednjega vmesnega pregleda konference Water Action Decade (Deset let za akcijo na področju vodnih storitev) leta 2030, ki bo prva konferenca Združenih narodov o vodi in sanitarijah po skoraj 50 letih.
