Po najnovejših ocenah Medagencijske skupine Združenih narodov za oceno umrljivosti otrok (UN IGME), je leta 2021 umrlo približno 5 milijonov otrok, mlajših od 5 let. Življenje je izgubilo tudi 2,1 milijona otrok in mladostnikov, starih od 5 do 24 let.
Ločeno poročilo, ki je bilo prav tako objavljeno danes, pa razkriva, da je bilo v istem obdobju 1,9 milijona otrok mrtvorojenih. Veliko število teh smrti bi bilo mogoče preprečiti z enakopravnejšim dostopom do visokokakovostnega zdravstvenega varstva za matere, novorojenčke, otroke in mladostnike.
»Vsak dan se vse preveč staršev sooča s travmo izgube svojih otrok, včasih celo pred njihovim prvim vdihom,« je povedala Vidhya Ganesh, UNICEF-ova direktorica Oddelka za analizo podatkov, načrtovanje in spremljanje. »Tako široko razširjena tragedija nikoli ne bi smela biti sprejeta kot nekaj neizogibnega, saj jo je mogoče preprečiti. Napredek je mogoč z močnejšo politično voljo in ciljno usmerjenim vlaganjem v enakopraven dostop do primarnega zdravstvenega varstva za vsako žensko in otroka.«
Poročili kažeta tudi nekaj pozitivnih rezultatov, saj se je od leta 2000 znižalo tveganje za smrt v vseh starostnih obdobjih. Na globalni ravni se je stopnja umrljivosti otrok, mlajših od pet let, od začetka stoletja zmanjšala za 50 odstotkov, medtem ko so se stopnje umrljivosti pri starejših otrocih in mladini znižale za 36 odstotkov, stopnja mrtvorojenosti pa se je znižala za 35 odstotkov. To je mogoče pripisati večjim naložbam v krepitev primarnih zdravstvenih sistemov v korist žensk, otrok in mladih.
Kljub vsemu pa se je napredek na teh področjih od leta 2010 znatno zmanjšal in 54 držav ne bo doseglo ciljev trajnostnega razvoja glede umrljivosti otrok, mlajših od pet let. Agencije ZN opozarjajo: če ne bo hitro sprejetih ukrepov za izboljšanje zdravstvenih storitev, bo skoraj 59 milijonov otrok in mladostnikov umrlo pred letom 2030, skoraj 16 milijonov otrok pa bo mrtvorojenih.
»Skrajno nepravično je, da lahko kraj rojstva vpliva na otrokovo možnost za preživetje in da obstajajo tako velike neenakosti pri dostopu do zdravstvenih storitev, ki rešujejo življenja,« je dejal dr. Anshu Banerjee, direktor za področje zdravja in staranja mater, novorojenčkov, otrok in mladostnikov pri Svetovni zdravstveni organizaciji. »Ne glede na to, kje živijo, otroci potrebujejo močne sisteme primarnega zdravstvenega varstva, ki izpolnjujejo potrebe njih in njihovih družin, ter jim omogočajo najboljši začetek in upanje za prihodnost.«
Poročili kažeta, da se otroci še naprej soočajo z zelo različnimi možnostmi za preživetje, odvisno od kraja njihovega rojstva, pri čemer podsaharska Afrika in južna Azija nosita največje breme. V letu 2021 je bilo 29 odstotkov živorojenih otrok na svetu iz podsaharske Afrike. Iz te regije pa je bilo tudi 56 odstotkov vseh otrok na svetu, mlajših od pet let, ki so izgubili življenje. 26 odstotkov vseh otrok na svetu, ki so umrli pred svojim petim rojstnim dnevom, pa je bilo iz južne Azije. Otroci, rojeni v podsaharski Afriki, so izpostavljeni največjemu tveganju smrti v otroštvu na svetu – 15-krat večjemu kot otroci v Evropi in Severni Ameriki.
77 odstotkov vseh mrtvorojenih otrok na svetu v letu 2021 je bilo iz podsaharske Afrike (skoraj polovica vseh) in južne Azije. Tveganje, da bo ženska rodila mrtvorojenega otroka, je v podsaharski Afriki sedemkrat večje kot v Evropi in Severni Ameriki.
»Za temi številkami stojijo milijoni otrok in družin, ki jim je kratena osnovna pravica do zdravja,« je dejal Juan Pablo Uribe, globalni direktor za zdravje, prehrano in prebivalstvo pri Svetovni banki in direktor Globalnega instrumenta za financiranje. »Potrebujemo politično voljo in vodenje za trajno financiranje primarne zdravstvene oskrbe – ene najboljših naložb, ki jih lahko naredijo države in razvojni partnerji.«
Dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe in njena razpoložljivost še vedno predstavljata vprašanje življenja ali smrti za otroke po vsem svetu. Večina smrti otrok se zgodi v prvih petih letih njihovega življenja, od tega polovica v prvem mesecu po rojstvu. Pri teh najmlajših otrocih sta prezgodnji porod in zapleti med porodom vodilna vzroka smrti. Več kot 40 odstotkov mrtvorojenih otrok umre med porodom – večino teh smrti je mogoče preprečiti z dostopom do kakovostne oskrbe žensk med nosečnostjo in porodom. Za otroke, ki preživijo prvih 28 dni, pa največjo nevarnost za smrt predstavljajo nalezljive bolezni, kot so pljučnica, driska in malarija.
Čeprav Covid-19 ni neposredno povečal umrljivosti otrok – pri otrocih je verjetnost smrti zaradi bolezni manjša kot pri odraslih – so posledice pandemije morda povečale prihodnja tveganja za preživetje otrok. Poročili izražata zaskrbljenost zaradi motenj v izvajanju kampanj cepljenja in prehranskih storitev ter motenega dostopa do primarne zdravstvene oskrbe, kar bi lahko ogrozilo zdravje in dobro počutje otrok v prihodnjih letih. Poleg tega je pandemija spodbudila največje nazadovanje pri cepljenju otrok v zadnjih treh desetletjih, zaradi česar so najbolj ranljivi novorojenčki in otroci izpostavljeni večjemu tveganju smrti zaradi bolezni, ki bi jih bilo mogoče preprečiti.
Poročili ugotavljata tudi vrzeli v podatkih, kar bi lahko ogrozilo učinek politik in programov, namenjenih izboljšanju preživetja in blaginje otrok.
»Nove ocene poudarjajo izjemen globalni napredek pri zmanjševanju umrljivosti otrok, mlajših od 5 let, od leta 2000,« je dejal John Wilmoth, direktor oddelka Združenih narodov za prebivalstvo. »Kljub temu uspehu je potrebnega več dela za naslavljanje vztrajnih in velikih razlik v preživetju otrok med državami in regijami, zlasti v podsaharski Afriki. Samo z izboljšanjem dostopa do kakovostne zdravstvene oskrbe, zlasti v času poroda, bomo lahko zmanjšali te neenakosti in se izognili smrtim novorojenčkov in otrok po vsem svetu, ki jih je mogoče preprečiti.«
