Kengurujčkanje in intenzivna nega nedonošenčkom pomagata pri tem, da lahko gredo zdravi domov
Shaneen iz Iraka je bila noseča šele 26. tednov, ko so se nenadoma začeli popadki. “Ko sem videla, da se bo otrok rodil tako zgodaj, sem izgubila upanje,” se spominja.
Kljub skrbem je rodila zdravega sina Mateena. “Ob rojstvu je zajokal. Zdravnik mi je povedal, da je zdrav. To me je navdalo z optimizmom, da bo moj otrok preživel.”
Mateena so takoj odpeljali v bolnišnico v Sulejmaniji, da bi prejel potrebno oskrbo.
V tej bolnišnici vsak mesec sprejmejo okoli 600 prezgodaj rojenih dojenčkov. Večina bivanj je kratkih, nekateri nedonošenčki pa potrebujejo obsežnejšo nego.
Pri negi Mateena se uporablja metoda kengurujčkanja. Gre za način nege, ki dojenčkom pomaga pri prilagajanju na življenje zunaj maternice. Pri tem je bistvenega pomena stik kože s kožo. Dojenček se privije na prsi staršev in najde udoben položaj. Pogosto je pokrit z odejo, ki je videti skoraj kot kengurujeva vreča.
Za starše prezgodaj rojenih dojenčkov, ki za preživetje potrebujejo neprekinjeno intenzivno zdravljenje, se pestovanje otroka lahko zdi nedosegljivo. Kengurujčkanje pa predstavlja možnost, da otrok in mati gradita fizično in čustveno vez.
Mateen je zdaj star skoraj mesec dni. “Ko svojega otroka objemam in dojim, se počutim odlično,” pravi Shaneen.
Matere Chawan, Shenkin in Sozi prav tako bdijo nad svojimi otroki v enoti za kengurujčkanje, ki jo podpira UNICEF.
Sekhak, hčerka Chawan, je stara malo več kot en mesec in bo v naslednjih dneh lahko zapustila enoto. “Vsak dan čutim neizmerno veselje, ko gledam, kako raste. Zdaj je del mojega življenja in kmalu jo bom lahko odpeljala domov,” pravi Chawan.
David Hipgrave, UNICEF-ov vodja oddelka za zdravje in prehrano v Iraku, opazuje deklico, ki je v tednih od rojstva močno napredovala.
“Kengurujčkanje lahko skrajša čas, ki ga nedonošenček preživi v bolnišnici. Na številne načine pomaga materi in otroku,” pravi Hipgrave. “Dojenčki se morajo začeti hraniti in doseči zadostno težo, preden gredo lahko domov. Zdravniki morajo biti prepričani, da je nadzor telesne temperature stabilen. Kengurujčkanje lahko pomaga hitreje doseči te mejnike.”
Loujian je še ena mati, ki je hvaležna za kengurujčkanje. Njena hči Rose se je rodila 12 tednov prezgodaj. Po 45 dneh v enoti jo je mati lahko končno odpeljala domov. Rose je zdaj stara 6 mesecev in Loujian jo je pripeljala nazaj na kontrolni obisk.
“Zaradi vojne sem zapustila Kobani v severni Siriji. Ko se je moja deklica rodila v 28. tednu, je krvavela iz nosu in ust. Zelo me je bilo strah zanjo. Skrbelo me je, da jo bom izgubila. Veliko sem jokala,“ se spominja Loujian. “Čutila sem veliko žalost in zamero. Ravno smo uspeli pobegniti iz vojne in se je zgodilo to. Izgubila sem upanje v vse.”
"Ko sem prišla sem, so se stvari začele vračati v normalo. Vsak dan so mi medicinske sestre in zdravniki za eno uro položili Rose v naročje. To mi je pomagalo, da sem se naučila skrbeti zanjo. Počutila sem se varno in vsak dan sem izvedela nekaj novega o materinstvu," pravi Loujian.
Prezgodaj rojeni otroci v oskrbi prejmejo tudi rutinska cepljenja, ki jih potrebujejo za zdravo otroštvo. Sem spadajo cepiva proti otroški paralizi in tuberkulozi. Pri prezgodaj rojenih otrocih časovni okvir za prejem odmerkov temelji na teži in ne na starosti – pred cepljenjem morajo doseči težo dveh kilogramov.
Alwand Rafeeq je vodja oddelka za novorojenčke. Neverjetno je hvaležna za svoje delo.
“Zelo rada imam svoje delo in se čutim predano tem otrokom,” pravi. "Zelo sem ponosna nase in na osebje, ki skrbi, da dojenčki od nas odidejo zdravi."
“Staršem posredujemo navodila, kako nadaljevati s kengurujčkanjem doma. Z materami smo v stiku in pošiljajo nam slike svojih otrok,” pravi Rafeeq.
Mohammed je sedaj star 6 mesecev in je eden od dojenčkov, ki je bil deležen kengurujčkanja. Njegova mama Sazan nadaljuje doma nadaljuje z enako nego.
"Moja žena je zanosila s četverčki. Porod je začela zgodaj, pri 28 tednih," pravi Mohammedov oče Zheer. "Dojenčki so tehtali le 800 gramov."
Žal je Mohamed edini od četverčkov, ki je preživel. Sprejeli so ga na kliniko in že po nekaj tednih je zrasel in pridobil več kot 2 kilograma, tako da je lahko prejel cepiva in po nekaj časa odšel domov.
Družina je hvaležna zaposlenim na enoti za kengurujčkanje. “Dali so nam občutek, da nekaj veljamo. Obravnavali so nas kot družino. Dojenje se je zaradi nege izboljšalo in tako sin kot žena sta postala močnejša,” pravi Zheer.
Paketki veselja so nujne življenjske potrebščine za ogrožene otroke po vsem svetu. In še več! So neizmerno veselje nekoga, ki prav to darilo resnično potrebuje!
