UNICEF-ovo poročilo o hudi podhranjenosti med otroki (Severe wasting: An overlooked child survival emergency), ki je bilo objavljeno danes, navaja, da je kljub naraščajočemu številu hudo podhranjenih otrok in vse večjim stroškov zdravljenja, ki bi jim rešilo življenje, ogroženo tudi globalno financiranje za pomoč otrokom, ki trpijo zaradi podhranjenosti.
»Še preden je vojna v Ukrajini resno ogrozila prehrambeno varnost po vsem svetu, so bile sposobnosti družin, da bi lahko nahranile svoje otroke, ogrožene zaradi konfliktov, podnebnih pretresov in bolezni COVID-19,« je dejala izvršna direktorica UNICEF-a Catherine Russell. »Svet se hitro spreminja v virtualen sod smodnika, ki samo čaka na smrt in trpljenje otrok zaradi podhranjenosti, kar pa bi se dalo preprečiti.«
Trenutno vsaj 10 milijonov hudo podhranjenih otrok (ali dva od treh otrok) nima dostopa do najučinkovitejšega zdravljenja podhranjenosti, tj. do vnaprej pripravljene terapevtske hrane. UNICEF opozarja, da zaradi kombinacije globalnih pretresov, ki vpliva na prehrambeno varnost po vsem svetu in ki jo povzročajo vojna v Ukrajini, okrevanje gospodarstev po pandemiji ter vztrajna suša, ki zaradi podnebnih sprememb pustoši po nekaterih državah, nastajajo pogoji za znatno povečanje števila primerov hude podhranjenosti.
Obenem pa je napovedano tudi, da se bo cena vnaprej pripravljenih terapevtskih živil v naslednjih šestih mesecih zvišala za do 16 % zaradi močnega zviševanja cen surovin. Zato bi lahko na ravni trenutne porabe še 600.000 dodatnih otrok ostalo brez dostopa do zdravljenja, ki bi jim rešilo življenje. Pričakuje se, da bodo ostali visoki tudi stroški pošiljanja in dostave.
»Za milijone otrok po vsem svetu ti paketki terapevtske hrane vsako leto predstavljajo razliko med življenjem in smrtjo. Šestnajstodstotno zvišanje cen se morda zdi obvladljivo v kontekstu globalnih trgov hrane, vendar nas na koncu te dobavne verige čaka obupno podhranjen otrok, ki situacije seveda ne more obvladati,« je še dejala Catherine Russell.
Huda podhranjenost je bolezensko stanje, pri katerem so otroci presuhi za svojo višino, zaradi česar se jim oslabi imunski sistem. Gre za najbolj neposredno, najvidnejšo in najbolj smrtno nevarno obliko podhranjenosti. Po svetu zaradi hude podhranjenosti trpi vsaj 13,6 milijonov otrok, mlajših od pet let, v tej starostni skupini pa zato umre vsak peti otrok.
Južna Azija še naprej ostaja žarišče hude podhranjenosti, saj je hudo podhranjen približno vsak dvaindvajseti otrok, kar je trikrat več otrok kot v podsaharski Afriki. Tudi v ostalih delih sveta se države soočajo z zgodovinsko visokimi stopnjami hude podhranjenosti. V Afganistanu se denimo pričakuje, da bo zaradi hude podhranjenosti trpelo 1,1 milijona otrok, kar je skoraj dvakrat več otrok kot leta 2018. Zaradi suše v Afriškem rogu bi se lahko število hudo podhranjenih otrok z 1,7 milijona hitro povzpelo na 2 milijona, v Sahelu pa v primerjavi s številkami iz leta 2018 pričakujejo 26-odstotno zvišanje.
Opozorilo glede otrok svari tudi, da se je od leta 2016 število hudo podhranjenih otrok za 40 ali več odstotkov zvišalo tudi v relativno stabilnih državah, kot je Uganda, saj je revščine vse več, vse pogostejše pa je tudi pomanjkanje hrane v gospodinjstvih, kar povzroča nezadostno kakovost in neredno zagotavljanje primerne prehrane za otroke ter nosečnice. K naraščajočim številkam prispevajo tudi s podnebjem povezani pretresi, vključno s hudo ponavljajočo se sušo in nezadostnim dostopom do čiste vode ter sanitarij.
Poročilo še opozarja, da je količina pomoči, namenjene podhranjenosti, odločno prenizka in da se bo v prihodnjih letih še bistveno zmanjšala, predvsem pa se ne pričakuje, da se bo pred letom 2028 vrnila na ravni pred pandemijo. Glede na novo analizo, pripravljeno za poročilo, globalna pomoč za podhranjenost znaša le 2,8 % celotne uradne razvojne pomoči v zdravstvenem sektorju ter 0,2 % skupne uradne razvojne pomoči.
Da bi UNICEF lahko pomagal vsakemu hudo podhranjenemu otroku z zdravljenjem, ki bi mu rešilo življenje, poziva k naslednjim ukrepom:
- Vlade naj povečajo pomoč za podhranjenost za vsaj 59 % v primerjavi s stopnjami uradne razvojne pomoči iz leta 2019, da bi lahko tako pomagali vsem pomoči potrebnim otrokom v 23 zelo obremenjenih državah.
- Države morajo v sheme za zdravstveno in dolgoročno razvojno financiranje vključiti zdravljenje podhranjenosti otrok, da lahko programe zdravljenja izkoristijo vsi otroci in ne le tisti v humanitarnih žariščih.
- Zagotoviti je treba, da razdelitev proračunskih sredstev za obravnavanje globalne lakote vključuje posebne dodelitve za intervencije, ki vključujejo terapevtsko hrano, da se tako obravnavajo takojšnje potrebe otrok, ki trpijo zaradi hude podhranjenosti.
- Darovalci in organizacije civilne družbe naj prednostno organizirajo financiranje za podhranjenost ter tako zagotovijo raznolik, rastoč in zdrav ekosistem podpore darovalcev.
»Prav nobenega razloga ni, da bi morali otroci trpeti zaradi hude podhranjenosti, sploh zato, ker bi to lahko preprečili. Vendar nimamo več veliko časa, da bi ponovno zagnali svetovna prizadevanja za preprečevanje, zaznavanje in zdravljenje podhranjenosti, preden se slabo stanje še bistveno poslabša,« je dejala Catherine Russell.
