Najnovejši podatki, objavljeni danes, kažejo, da se bosta približno dve tretjini oz. 7,76 milijona prebivalcev Južnega Sudana od aprila do julija 2023 – v obdobju med dvema žetvama, ko pogosto primanjkuje hrane – verjetno soočili z akutno negotovostjo preskrbe s hrano. 1,4 milijona otrok bo podhranjenih.
UNICEF, Organizacija za prehrano in kmetijstvo in Svetovni program za hrano opozarjajo, da je delež ljudi, ki se sooča z visoko stopnjo negotovosti preskrbe s hrano in podhranjenosti (na lestvici prehranske nepreskrbljenosti IPC, ki ima 5 faz – zadnja je lakota, to ustreza fazi 3 in več) na najvišji ravni doslej in presega ravni med konfliktom v letih 2013 in 2016.
Zmanjšanje prehranske varnosti in visoka razširjenost podhranjenosti sta povezana s kombinacijo konfliktov, slabih makroekonomskih razmer, ekstremnih podnebnih dogodkov ter naraščajočih stroškov hrane in goriva. Hkrati je manj sredstev za izvajanje humanitarnih programov, kljub temu, da potrebe vztrajno naraščano.
“Vse leto že preprečujemo lakoto in uspelo nam je preprečiti najhujše posledice, vendar to ni dovolj,” je opozorila Makena Walker, vršilka dolžnosti direktorice Svetovnega programa za hrano v Južnem Sudanu. “Južni Sudan je na prvi bojni črti podnebne krize in zaradi ekstremnih vremenskih razmer družine iz dneva v dan izgubljajo domove, živino, polja in upanje. Brez humanitarne pomoči v hrani se bo še več dodatnih milijonov ljudi znašlo v izjemno težkih razmerah, ko svojim družinam ne bodo mogli zagotoviti niti najosnovnejše hrane.”
Ponavljajoče se poplave brez primere poglabljajo stradanje, ki ga povzročajo nenehni konflikti in svetovna prehranska kriza. Osrednji deli države, ki so jih poplave najbolj prizadele, se soočajo z najvišjo stopnjo prehranske negotovosti.
Podpora bi lahko Južnemu Sudanu pomagala tudi pri lastni proizvodnji hrane. “Leta 2021, ko se je Južni Sudan med drugim spopadal s posledicami podnebnih sprememb, poplav in konfliktov, je bilo pridelanih približno 840 000 ton žita. Trenutno v državi primanjkuje 541 000 ton žita, zaradi česar so nujne naložbe v proizvodnjo in samooskrbo – torej preživetje družin na podeželju,« je povedal Meshack Malo, predstavnik Organizacije za prehrano in kmetijstvo v Južnem Sudanu.
Kljub minimalnemu izboljšanju stanja v nekaterih delih države, se prehranska kriza v Južnem Sudanu poglablja. Po napovedih se bodo razmere še poslabšale; 44 okrožij se bo v naslednjem letu znašlo v kritičnem stanju.
“V zadnjih treh letih so poplave dramatično prizadele veliko število ljudi v Južnem Sudanu,” je povedal vršilec dolžnosti UNICEF-ovega predstavnika v Južnem Sudanu, Jesper Moller. “Med prizadetimi je vse več podhranjenih otrok, česar mednarodna skupnost ne more prezreti. Za učinkovito zaščito otrok pred učinki podnebnih sprememb moramo zagotoviti zaščito najranljivejših z večsektorskimi intervencijami pomoči.”
Sredstva, ki bi lahko zagotovila humanitarno pomoč v Južnem Sudanu v letu 2023, je nujno zagotoviti v naslednjih nekaj mesecih, sicer humanitarne organizacije ne bodo mogle pravočasno zagotoviti odziva, kar bo poglobilo prehransko krizo za milijone družin.
UNICEF Slovenija zbira sredstva za pomoč najranljivejšim otrokom v državah v razvoju, tudi v Južnem Sudanu. Pomagati je mogoče:
- Z donacijo na spletni strani
- S SMS sporočilom s ključno besedo OTROCI5 na 1919 (darujete 5 €)
- Z nakazilom na TRR SI56 0201 3025 9875 526, referenca: SI 00 41106, namen: CHAR, BIC: LJBASI2X, prejemnik: Slovenska fundacija za UNICEF, Pavšičeva 1, 1000 Ljubljana
