Duševno zdravje in splet: 5 nasvetov

Duševno zdravje in splet: 5 nasvetov

Ilustracija dekle s telefonom
UNICEF

Če si zaradi družbenih omrežij ali interneta kdaj občutil_a stres, zavist, osamljenost, socialno anksioznost ali nižjo samozavest, ne pozabi, da v tem nisi sam_a.

Splet omogoča veliko priložnosti za povezovanje, učenje in delitev tega, kar nam je pomembno. Pa tudi izzive. V nadaljevanju je 5 nasvetov, kako lahko ob uporabi spleta poskrbiš za svoje duševno zdravje:

1. Izogibaj se brskanju po negativnih vsebinah (»doomscrolling«).

Se ob ogledu fotografij, ki so jih prijatelji posneli na zabavi, počutiš dobro ali zavistno? Je prva stvar, ki jo narediš zjutraj ta, da pogledaš na telefon, ker te zanimajo najnovejše novice ali že iz navade? Ti branje novic daje občutek, da si bolje obveščen_a ali bolj pod stresom?

Bodi pozoren_a na to, kako družbeni mediji in vsebina na spletu vplivajo na tvoja čustva, misli in počutje. Kako se počutiš ob tem? 

Spremljaj, za kaj uporabljaš splet in kako se ob tem počutiš. To ti lahko pomaga, da si postaviš omejitve časa, ki ga boš namenil_a družbenim omrežjem in drugim aplikacijam. Ni realno, da bi vse, kar namerno ali nenamerno negativno vpliva na naše počutje, prijavili ali takim profilom prenehali slediti. Vseeno pa poskusi te vsebine omejiti. 

2. Bodi previden_a.

Obstaja veliko odličnih spletnih orodij in vsebin, ki lahko pomagajo podpreti različne vidike duševnega zdravja in dobrega počutja. Od aplikacij za meditacijo, ki pomagajo pri sproščanju in osredotočenju, do platform, ki podpirajo razvoj lastne identitete, povezovanje z drugimi in medsebojno podporo.  

Ob spletnih pripomočkih za učenje se lahko preizkusiš v čem novem, na primer v risanju ali izvajanju joge ter tako spodbujaš svoje kognitivne veščine in ustvarjalnost. S pomočjo spletnih tečajev telesne vadbe pa lahko vzdržuješ tudi svoje dobro fizično počutje. 

Sledi vsebini in ustvarjalcem, ki te motivirajo ter ob katerih se počutiš dobro. To so lahko športniki, pevci, kuharji, pisatelji ali drugi mladi, ki širijo glas o njim pomembnih temah.  Ne pozabi, da ti lahko splet in družbena omrežja pomagajo tudi pri iskanju strokovne pomoči in informacij v povezavi z duševnim zdravjem, ko to potrebuješ. 

3. Zaščiti sebe in druge na spletu.

Prekrij spletno kamero, ko je ne uporabljaš. Preveri nastavitve zasebnosti pri vseh svojih profilih na družbenih omrežjih. Ohranjaj previdnost ob prijavi v spletne aplikacije in storitve – še posebej, ko ta zahteva, da navedeš svoje polno ime, naslov ali dodaš fotografijo. 

Če si zaskrbljen_a zaradi nečesa, kar si videl_a ali se ti je zgodilo na spletu, se o tem pogovori z odraslo osebo. To je lahko starš, učitelj ali kdorkoli drug odrasli, ki mu zaupaš. Prijavi zaplet na platformi, kjer se je to zgodilo (ne pozabi si shraniti posnetka zaslona). 

Če potrebuješ podporo, se lahko obrneš tudi na temu namenjene telefonske številke za pomoč v stiski. 

Bodi pozoren_a tudi na to, kaj se na spletu dogaja drugim. Morda pri sošolcu, prijateljici ali neznancu opaziš znake stiske. Lahko jim pomagaš najti pot do podpore, ki jo potrebujejo. 

4. Izberi prijaznost.

Uporabi družbena omrežja v dober namen. S svojo družino, sošolci in prijatelji lahko deliš pozitivne vsebine in sporočila, ki jim bodo v podporo. 

Lahko na primer napišeš nekomu, da misliš nanj, ali mu nameniš pozitiven komentar na nekaj, kar je delil. 

Če ugotoviš, da želiš na sporočilo ali objavo odgovoriti z nečim negativnim, se ustavi in premisli, če bi lahko svoje besede kako preoblikoval_a ali se o tem pogovoril_a osebno. 

Če vidiš ali prejmeš sporočila ali vsebino, ki jih oceniš kot nasilna ali ustrahujoča, jih blokiraj ali prijavi. 

Besede so pomembne in pomembno je, da dobro premislimo, kaj delimo. Vsi imamo moč, da smo prijazni in nekomu polepšamo dan – zato širimo ljubezen, ne sovraštva!

5. Ostani prisoten_a in povezan_a v resničnem življenju.

Se ti kdaj zgodi, da prekineš s tem, kar počneš, da bi lahko to objavil na družbenih omrežjih? Ali kdaj brskaš po prijateljevih objavah namesto, da bi ga poklical_a in povprašal_a, kako je? 

Meje med »online« in »offline« svetom se morda zdijo vse bolj zabrisane. Zato je včasih težko živeti v sedanjem trenutku in zadovoljiti našo notranjo potrebo po stiku z ljudmi. Pomembno je, da si občasno vzamemo oddih od družbenih omrežij ter preživimo čas z družino in prijatelji v resničnem življenju. 

Poskusi si postaviti uresničljive cilje v povezavi z uporabo telefona. Lahko ga ne uporabljaš prvo uro v dnevu in/ali pred spanjem. Svoj prosti čas pa izkoristiš za dejavnosti, kot so meditacija, sprehod ali klic s prijateljem, po katerih boš tudi bolj osredotočen_a in sproščen_a. 

Ob uporabi spleta lahko doživljamo različna čustva – vsa so okej in dovoljena. Je pa pomembno, da se o njih pogovarjamo. Vabljen_a na kako.se/pocutis, kjer lahko odkriješ Abecedo čustev ali se preizkusiš v igri ČustvoLjub.

Če si zaradi nečesa, kar si videl_a ali se ti je zgodilo (na spletu), zaskrbljen_a ali v stiski, se o tem pogovori z odraslo osebo. Vedno si dobrodošel_a na UNICEF-ovih Varnih točkah

Vir: https://www.unicef.org/stories/5-ways-better-mental-health-online

Projekt je delno omogočil Open society Initiative za Evropo v okviru Open Society Foundations.

UNICEF Slovenija si v sklopu projekta Kako se počutiš? prizadeva, da duševno zdravje postane del vsakdanjega pogovora, da se bodo otroci znali soočiti s stresnimi situacijami ter da bodo imeli dostop do pravočasnih storitev psihosocialne pomoči in duševnega zdravja. Pri tem nam pomagajo partner kampanje A1, medijski partner Styria media, donator Zavarovalnica Triglav in drugi podporniki. Več na kako.se/pocutis oz. na družbenih omrežjih pod ključnikom #kakosepočutiš

UNICEF Slovenija

UNICEF Slovenija

Za vsakega otroka

Vam je objava všeč? Delite jo s prijatelji:

UN0300694
Za vsakega otroka cepljenje
Pomagajte zagotoviti cepiva proti nalezljivim boleznim
Preberi več

Novice

Piškotke uporabljamo, da bi izboljšali uporabniško izkušnjo. Z uporabo spletnega mesta soglašate, da jih lahko uporabljamo. Več informacij.