Naravne nesreče ne smejo biti razlog, da mati preneha z dojenjem. Poleg številnih prednosti za zdravje, dojenje in kožni stik med mamo in dojenčkom namreč sprošča in pomirja oba – tako otroka, kot mamo.
V kriznih časih, v katerih se nahajamo, je dojenje lahko ovirano ali prekinjeno zaradi številnih dejavnikov. Med njimi so pomanjkanje znanja staršev o dojenju, širjenje mitov, ki dojenje spodkopavajo (in zaradi katerih se starši zatekajo k mlečni formuli), slabše dušeno zdravje in psihosocialno počutje matere (ko se zaradi adrenalina zmanjša iztekanje mleka, materin nemir pa povzroča tudi nemir pri otroku), spremembe v rutini, ki obremenjujejo mater, in pomanjkanje zasebnosti. V kriznih razmerah je tudi bolj verjetno, da bosta mati in otrok pogosteje fizično ločena drug od drugega.
Če je ženska že prej dojila, naj tudi ob naravni nesreči s tem nadaljuje, svetuje prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med. spec. pediat., IBCLC, predsednica Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja, ki deluje pri UNICEF-u Slovenija. Za ohranjanje dojenja namreč obstajajo številni pozitivni razlogi. “Naravna nesreča je pogosto povezana s slabimi sanitarnimi in higienskimi pogoji, pomanjkanjem čiste pitne vode, hrane in drugih potrebščin. Dojenje pa je najbolj varen način hranjenja dojenčkov in najboljši način, da doječa mati in njen otrok ohranita zdravje. Dojeni otroci imajo namreč manjše tveganje za nastanek driske in okužbe dihal v takih razmerah,” je povedala Andreja Tekauc Golob. Materino mleko namreč vsebuje idealno ravnovesje hranil in dejavnikov proti okužbi in je prilagojeno za vsakega posameznega otroka.
V družbi je tudi splošno razširjeno napačno mnenje, da stres ustavlja mleko, zato naj bi bilo v stresnem času težje dojiti. Mit, da ni dobro, da mati, ki je v stresu, doji, je še vedno žal zelo razširjeno. “V družbah, kjer ženske nikoli niso dvomile v svojo sposobnost dojenja, so matere stoletja dojile svoje otroke tudi v času lakote in vojne ter jim rešile življenja. V družbah, kjer je hranjenje po steklenički postalo običajno in je zaupanje v dojenje upadlo, pa ženske žal ob naravnih nesrečah dojijo še manj,” ugotavlja Andreja Tekauc Golob.
Če razumemo, kakšen vpliv ima stres na dojenje, lahko pomagamo sebi in drugim pri soočanju s težkimi razmerami. Stres namreč ne vpliva na hormon, ki proizvaja mleko (prolaktin), ampak lahko začasno vpliva na hormon, ki deluje na iztekanje mleka iz dojke (oksitocin). Začasna ustavitev tega refleksa je uporaben biološki mehanizem za zaustavitev izločanja mleka iz prsi v težkih trenutkih. »Stres je bil vedno del življenja in če bi onemogočil dojenje, se človeška rasa ne bi nikoli razvila. Oksitocinski refleks je občutljiv – lahko se začasno ustavi, vendar se hitro nadaljuje,” je povedala Andreja Tekauc Golob. Prav zaradi oksitocina, ki se sprošča ob dojenju, pa mati doživlja manjši stres. Dojenje in kožni stik z otrokom pa pomirja oba – mamo in dojenčka.
Doječi materi lahko pomagamo tako, da ji omogočimo kožni stik z otrokom, ji nežno zmasiramo hrbet, ji nudimo tolažbo in pomiritev.
Spremembe v družinski rutini povečajo breme pri doječi materi. Materina utrujenost in sprememba v načinu življenja lahko vodita do slabšega zaznavanja otrokovih potreb in do manj pogostega in krajšega dojenja. Matere v teh časih pogosteje doživljajo pritiske družinskih članov in okolice, naj prenehajo z dojenjem, kar lahko doživljajo kot breme.
Če se ženska ne počuti sproščeno pri dojenju v javnosti, bo dojila krajši čas in manj pogosto. Pomanjkanje zasebnosti spet povzroča stres in vpliva na izcejalni refleks mleka in materino počutje. Zaradi napačnega prepričanja, da bo otrok bolje spal ponoči, pa okolica matere včasih sili v uporabo mlečne formule.
Potek dojenja zmoti tudi ločitev matere in otroka in zmanjša verjetnost dojenja oziroma izključnega dojenja. Pomanjkanje kožnega stika ima negativni vpliv na navezovanje matere in otroka in nosi dolgoročne posledice. Ločitev tudi omejuje zaščito otroka pred okužbami in povzroča negativna čustva pri materi.
Če je mati ločena od otroka, je ročno izbrizgavanje mleka najbolj varen način praznjenja dojk, ki so polne. Za to ne potrebuje dodatne opreme, kar je pomembno, če nima elektrike ali dostopa do črpalke za mleko.
Kaj pa, ko dojenje nikakor ni mogoče? Najboljši možni nadomestek je bila včasih druga doječa mati. Izčrpano mleko druge matere je potrebno toplotno obdelati, da je uporabno. Če žensko mleko ni na voljo, lahko uporabimo komercialno otroško mleko (mlečno formula za dojenčke). Preden pripravimo kakršno koli hrano za dojenčka, si umijemo roke z milom in vodo. Če obstaja možnost, vse pripomočke za hranjenje prekuhamo v vodi vsaj 20 minut. Za hranjenje dojenčka je skodelica varnejša od steklenice. Nikoli ne smemo shranjevati ostankov mleka za naslednje hranjenje. Za dojenčka, mlajšega od 6 mesecev nikoli ne uporabljamo polnomastnega živalskega mleka.
Komercialno izdelano mleko za dojenčke se sicer ne more nikoli kosati z materinim mlekom. Tudi, če bi proizvajalec lahko kopiral človeško mleko, nikoli ne bi moglo biti ustrezno za vsakega otroka, saj se mleko vsake matere spreminja glede na potrebe njenega otroka.
