Vsak otrok si zasluži otroštvo. Tudi otroci v vojni so samo otroci. Pomagajmo jim.
Vsak otrok si zasluži otroštvo. Tudi otroci v vojni so samo otroci. Pomagajmo jim.
Ali moj otrok nazaduje zaradi epidemije koronavirusa?

Ali moj otrok nazaduje zaradi epidemije koronavirusa?

UNICEF/UN0202875/Serbia

Epidemija koronavirusa je prekinila rutine in ta stres lahko povzroči nazadovanje – začasni korak nazaj v razvoju vašega otroka.

Večina otrok ima zelo močno željo, da bi napredovali v svojem razvoju, vendar pa z navdušenjem nad učenjem novih stvari prihaja tudi stres. Ta stres lahko povzroči nazadovanje – začasni korak nazaj v razvoju vašega otroka.

Epidemija koronavirusa je otežila učenje vašega otroka in dostop do izobrazbe. Z izvajanjem pouka na daljavo so vaši otroci izgubili tudi dnevno igranje s prijatelji in vaš otrok je nazadoval v dejavnostih, ki so predtem predstavljale vsakodnevno rutino. Nazadovanje se lahko pojavi pri navajanju na uporabo stranišča, pri spanju ali pri obvladovanju čustev kot so jeza, žalost in stres.

Pogovarjali smo se z dr. Nancy Close, profesorico na področju zgodnjega razvoja otrok na medicinski fakulteti Univerze v Yalu, o tem, kako so se otroci spremenili med epidemijo koronavirusa in kako – s prijaznostjo in razumevanjem – prebroditi težko obdobje.

Kakšno nazadovanje opažate med otroki med epidemijo koronavirusa?

“Opažamo veliko več nazadovanja, kot ga je prisotnega v običajnih časih. Otroci nazadujejo tudi v govornih sposobnostih, potrebujejo več pomoči pri vsakodnevnih rutinah, težje mirno prespijo noč in imajo ponovno težave z navajanjem na uporabo stranišča. Obvladovanje in izražanje močnih čustev je lahko zelo zahtevno, zato pri mlajših in starejših otrocih, pa tudi študentih, opažamo več razburjenja. Tudi mi, odrasli nazadujemo, ker doživljamo višjo stopnjo stresa in smo priča nenehnim spremembam in nesigurni prihodnosti. Pomembno je, da upoštevamo, da je nazadovanje razvojni pojav značilen tako za otroke kot za odrasle.

Prav tako opažamo veliko vedenjskih izzivov. Opažamo, da so otroci resnično žalostni, ker niso s prijatelji/cami ali učitelji/cami, zato prihaja do čustvenih izlivov in vedenjskih težav zaradi spremembe učnega okolja. Vse te negotovosti so še toliko bolj razširjene in stresne, ker si vsi prizadevamo doseči čim več normalnosti in predvidljivosti v teh nenavadnih časih. Med epidemijo je težje doseči doslednost in predvidljivost. Zaradi tega se lahko otroci počutijo zaskrbljeno in razočarano, kar lahko povzroči neželeno vedenje.”

Nekateri starši pri svojih najstnikih opažajo izpade trme. Kako naj se odzovejo?

“Podpirajte jih, da bodo našli način za uravnavanje svojih čustev – na primer s sprehodom, tekom, dihalnimi vajami, risanjem ali slikanjem. Poiščite načine, da bodo lahko tudi med epidemijo v stiku s prijatelji in družino. Vendar nobenega načina ne boste morali uporabiti med izpadom. Ko se vaš otrok umiri, mu lahko pomagate pri ugotavljanju, zakaj se je tako razburil. Ugibajte o povezavah med njihovimi čustvi in besedami. Običajno bodo izražali več mešanih občutkov – jezo, strah, žalost in tesnobo. Najstniška leta so za starše in otroke zahteva, saj je glavna razvojna naloga najstnikov narediti prve in velike korake k samostojnosti. Ta proces je poln navdušenja, boja in tesnobe – tako za starše, kot za mladostnike.”

Drugi starši opažajo, da njihovi malčki, ki so že znali uporabljati stranišče, ponovno močijo posteljo. Kaj bi jim priporočali?

“To je zelo tipično nazadovanje. Razmislite, ali je prišlo do sprememb doma ali v šoli, ki bi lahko povzročile nazadovanje. Če je vaš otrok morda zaskrbljen zaradi nečesa, ga podpirajte in mu pomagajte. Pri tej starosti je koristno, da ponovno začnete uporabljati nočno plenico. Spremljajte otrokov vnos tekočine in ga omejite pred spanjem ter si zapomnite, kako pogosto je plenica zjutraj suha. To vam bo pokazalo, ali vaš otrok ponovno pridobiva nadzor nad nočnim lulanjem. Svojemu otroku zagotovite, da mu boste pomagali, da bo postelja ponoči ostala suha. Hkrati ga podpirajte, da se čim bolj samostojno oblači in slači, umiva roke, prehranjuje in opravlja majhne, starosti primerne naloge, kot je na primer pospravljanje krožnikov z mize. Podpiranje in naraščanje neodvisnosti otrok na drugih področjih pomaga tudi pri naraščajoči samopodobi in pripravljenosti, da obvlada tudi druge dejavnosti – tudi uporabo stranišča.”

Mnoge otroke prizadenejo spremembe njihovega običajnega šolskega okolja, otroškega varstva, igre in učnega okolja. Kaj bi priporočali staršem, ki se s tem ukvarjajo doma?

“Vemo, da otroci pogosto posnemajo to, kar počnejo njihovi starši, zato mislim, da morajo starši najti oporo za obvladovanje lastnega stresa, saj lahko to na koncu pomaga otrokom. Število starševskih obveznosti se je med epidemijo koronavirusa povečalo. Starši so zaskrbljeni zaradi socialne izolacije svojih otrok, skrbijo jih socialne veščine otrok, manjka jim priložnosti za igro z vrstniki in učenje. Prav otroci lahko včasih pomirjujoče vplivajo na svoje starše. Otroku na primeren način za otrokovo starost povejte, kaj vas skrbi – povejte mu, da je situacija težka tudi za mamico in očka, ki se trudita po svojih najboljših močeh, da bi mu pomagala pri učenju in igranju na najboljši možni način.

Starši se lahko v težkih časih počutijo zelo osamljene. Številnim pomaga, da vedo, da se tudi drugi starši počutijo enako  in soočajo s podobnimi problemi. Stres in tesnoba staršev se hitro povečata, ko otroci ne opravljajo domačih nalog, ne poslušajo pouka na daljavo in morda celo nočejo sedeti za računalnikom, ko je čas za pouk. Za vse težave nimam čarobne palice – samo vedite, da niste sami, ko se boste počutili nemočne, razočarane, krive in zaskrbljene.”

Številni starši so zaskrbljeni, da njihovi otroci po koncu epidemije ne bi dohiteli svojih vrstnikov. Mislite, da lahko otroci nadoknadijo ves napredek?

“Tega ne morem napovedati. Če ostajam optimistična in verjamem v naravno radovednost, motivacijo in odpornost otrok, bi rekla, da bodo nadoknadili zamujeno. Do takrat pa berite knjige svojim otrokom in najdite čim več načinov za skupno preživljanje časa. Pogovarjajte se o dogajanju. Skupaj se igrajte in se poskušajte učiti ter napredovati skupaj. Ne pozabite, da je največ, kar lahko daste svojemu otroku ljubezen in skrb.”

Kaj bi svetovali staršem v tem trenutku?

“Zdržite! Vsi se trudimo po svojih najboljših močeh. Vsi starši tega ne počnejo na enak način, zato se ne primerjajte z drugimi starši in ne primerjajte svojih otrok z drugimi. Vi najbolje veste, katere vrednote so za vas pomembne in kako želite vzgojiti svoje otroke.”

Izvirni članek

Picture of UNICEF Slovenija

UNICEF Slovenija

Za vsakega otroka

Vam je objava všeč? Delite jo s prijatelji:

Preberi več

Nasveti za starše

Piškotke uporabljamo, da bi izboljšali uporabniško izkušnjo. Z uporabo spletnega mesta soglašate, da jih lahko uporabljamo. Več informacij.